Zdi se, da mazda CX-30 zelo uspešno kljubuje vsem tegobam, ki jih s seboj običajno prinaša višja silhueta: torej slabši legi, manjšemu udobju, precejšnjemu pretresanju in tako naprej. Mazda je našla recept za fino uglasitev vseh komponent in ravno pravo višino karoserije, zato je CX-30 nasploh tako prijeten avtomobil, da sem mu sprva namenil le en minus, pa še tega pogojno, ko sem premleval, kaj me pri njem muči. Očitno ne dosti … Iskanja plusov in minusov se namreč lotim vedno pred začetkom pisanja testa, ker tako najlažje dobim navdih in zadeva steče brez težav. Tukaj je bila potrebna drugačna taktika.

CX-30 lahko enkrat poimenujem kar CX-4, da si boste lažje predstavljali, kam spada. Po velikosti je namreč ravno med manjšim CX-3 in večjim CX-5. Čeprav, po prostornosti je bližje petici, ampak o tem pozneje. Oblikovno je super, ob obisku salona boste poslušali o oblikovalskem jeziku KODO, dejstvo pa je, da je avto lepo zašiljen. Napol jezno gleda v svet, ker sta sprednja žarometa zelo ostra, obenem pa je še vedno eleganten. Vem, podobna sta mu tudi CX-3 in CX-5, a se mi zdi ravno ta nekako najbolj skladen. Bi pa sam izbral rdečo barvo, ker je pač lepša.

Da je tole po prostornosti bolj CX-5, jasno kažejo številke. Prtljažnik ima 430 litrov, torej ni bistveno manjši kot pri petici, hkrati pa je občuutno večji od prtljažnika v CX-3. S tem seveda ne podira rekordov, obstajajo še bolj prostorni in bolj oglati primerki, je pa vseeno dovolj velik za vsakdanje potrebe. Na zadnji klopi bosta dva potnika sedela udobno, tudi za kolena je dovolj prostora, če vas to zanima, in dovolj ga je tudi spredaj. Še najbolj se ravno na sprednjih dveh sedežih čuti, da je manjši od CX-5, ker vse skupaj deluje malo bolj stisnjeno, ampak ne utesnjeno.

Predvsem je pa izdelava na najvišjem nivoju in to je ena od največjih prednosti tega avtomobila. Materiali so odlični, ergonomija zelo dobra, vsak se bo za volanom takoj počutil domače. Že sam položaj je namreč odličen in udoben, potem pa pomaga še vmesnik, ki je zelo intuitiven in enostaven, odlagališč je dovolj, vzvratna kamera pa je boljša kot pri malo starejših mazdah, kjer me je vedno motila slaba ločljivost slike.

Edini minus, pa še ta pogojno, namenjam preglednosti nazaj in vstran, zanj pa je kriva bolj zaobljena oblika, zaradi katere so stekla manjša. Podobno kot pri mazdi3, s katero si ta itak deli zasnovo, čeprav je od nje celo za nekaj centimetrov krajši. Ampak je minus le pogojno, ker tegobo v veliki meri odpravlja ravno odlična kamera. No, materiali in izdelava so tisto, kar vas bo navdušilo ob prvem vstopu, po prvem kilometru vožnje pa še nekaj drugega …

Ja, podvozje in vsesplošna uglašenost komponent. Vozniško je CX-30 krasen avtomobil, se vidi, da je platforma zelo sodobna. V zavojih je zelo lahkoten, malo se nagiba in ni neudoben. To je kar pomembno, da vas ne bo ves čas pretresalo. Tudi občutek na volanu je fin, lepo obtežen, da je vse skupaj zelo komunikativno. Sploh nimam pripomb, ker vse štima. Seveda je nižja trojka še bolj prijetna in se še manj nagiba, zato sem na začetku tudi zapisal, da so kombilimuzine v tem pogledu superiorne, ampak vi hočete križanca in tega zlahka priporočim zaradi dobrih občutkov med vožnjo.

Če ne boste vsak trenutek izkoriščali polne moči motorja in želeli pospeševati kot raketa, boste zadovoljni tudi s takšnim dizelskim D116. Ja, samo toliko ’konjičkov’ ima, torej ne prav veliko, ampak je v bistvu čisto dovolj. Zgledno pospešuje in je večino časa dovolj tih, le med polnim pospeševanjem je malce bolj robat. V tokratnem primeru je povezan še s klasičnim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki se z najhitrejšimi na trgu ne more kosati, a za to tudi ne vidim nobene potrebe. Pri običajni vožnji je dober, zmede pa ga agresivnejša vožnja, ker potem včasih ne zmore slediti tempu. Na še en minus sem se spomnil! Poraba goriva je okoli 7 litrov ali nekje pol litra manj, če boste zelo lahkotni. To ni posebej malo.

Za bolj nabritosti željne bo kmalu na cestah zmogljivejši skyactive X, do takrat pa sta na voljo takšen dizelski in podobno zmogljiv bencinski stroj. Če boste želeli bogatejšo opremo, samodejni menjalnik in takšen motor, kar pripravite 32 tisočakov za zelo fin avtomobil, ki nima niti T od terenskih ambicij, pogon je v tem primeru samo spredaj in oddaljenost od tal ni posebej velika. Tudi tukaj se skriva ena od inženirskih skrivnosti, zaradi katerih se CX-30 na cesti tako lepo pelje. Pač, povem, da ne bo kdo obstal sredi Kočevskega gozda in se poskušal spoprijateljiti z medvedi. Ostanite na urejenih cestah in se vam bo ves čas smejalo.