Verjetno ima pri tem nekaj opraviti kriza, ki marsikoga prepriča, da tako velikega in posledično dragega avtomobila ne potrebuje, morda pa ste nekateri le ugotovili, da ob prihodu prvega otroka res ni treba kupiti avtobusa? Hecno, zadnjič je kolega sanjaril o nakupu potniškega kombija, ker je dobil tretjega otroka, že sedaj pa ima velikega enoprostornika. Sem mu priporočil avtobus, ki ima še več prostora. Morda pa so le majhni enoprostorniki postali tako dovršeni, da potrebe po večjih marsikdo sploh več nima? B-max, denimo, je že eden tistih, ki nagovarja širok krog kupcev in zna zadostiti raznolikim potrebam pa čeprav je dejansko precej majhen. Kjer se veliki enoprostorci zaradi svojih mer lažje pohvalijo z ogromnim prtljažnikom, tremi ločenimi sedeži zadaj in z obilico odlagalnih mest, takšni majhni teh vrlin ne morejo ponuditi in je treba stvari zasnovati še malce bolj premišljeno. Meriva je tako pred časom ponudila 'samomorilska' zadnja bočna vrata, ki se odpirajo nazaj in omogočajo lažji vstop, še bolj poseben pa je pri vratih B-max, a o tem malce pozneje.

B-max je dejansko le okoli deset centimetrov daljši od fieste in torej dolg zgolj dobre štiri metre, kar pomeni, da je od merive za debelih dvajset centimetrov krajši, a vseeno vsaj tako prostoren. Seveda ne more ponuditi toliko prostora kot C-max, mu pa kaj dosti ne zmanjka, dejansko je le njegov prtljažnik opazno manjši, ker v dobrobit udobja potnikov takšen pač mora biti. Prostornina v litrih ni tako pomembna, kot je pomembno to, kaj boste vanj lahko postavili. Mladim družinam povem, da gre v prtljažnik otroški stol oziroma manjši otroški voziček (marela), potem pa le še drobnarije, kakšna manjša torba in to je to. Pri vsakodnevnih potrebah ne bo težav, malce pa bo potrebno vključiti možgane, ko boste pakirali za dopust. Vse je odvisno od vaših potreb, a če ste bolj zahtevni, potem res poglejte proti večjim avtomobilom.

Sicer pa naj bi B-max nagovarjal tudi tiste kupce, ki ste doslej kupovali večje avtomobile, ker zajetnih prostorskih potreb marsikdo pravzaprav nima. Premišljena izdelava pomeni, da se vam bo v potniški kabini zazdelo, da je precej večji, kot je dejansko. Eden od razlogov je visok strop, ki poveča volumen notranjosti, drugi pa že zgoraj omenjeno dejstvo, da so na račun manjšega prtljažnega prostora lahko povečali potniškega. Celo zadaj je prostora veliko, predvsem pa se sedi nekoliko višje, kar bo kot nalašč starejšim, ki v avtomobil vstopajo nekoliko težje in tudi radi sedijo višje. Pogosto me kdo vpraša, če se na zadnje sedeže lahko namesti tri otroške sedeže in odgovarjam, da ne. Za kaj takšnega potrebuje avtomobil tri ločene sedeže, kar pravzaprav ponujajo le veliki enoprostorci, v B-maxa boste namestili dva.

Glede na to, da nam pri premierah pogosto prodajajo svoje ideje, za koga vse je določen avtomobil, pri B-maxu lahko potrdim, da je res široko uporaben. Dejansko ni za vas le v primeru, da imate dva ali več majhnih otrok, ki potrebujejo še vozičke, ker prostora potem res ne bo dovolj, v ostalih primerih pa je odličen in tudi nočem trditi, da je avtomobil primeren le za družine. Malce starejše sem zgoraj že omenil, dejansko pa je zaradi majhnosti primeren tudi kot drugi avtomobil v družini, s katerim se boste le vozili v službo in se gibali po mestu. Je dovolj kratek, da se bo tam dobro znašel, pregleden pa tudi, zato me ne preseneča, da imate kupci ta segment vozil tudi tako radi.

Za merivo sem napisal, da ima posebna in priročna vrata, a vseeno ne tako funkcionalnih kot B-max. Ta namreč kot edini v segmentu ponuja drsna vrata, ki uporabnost dvignejo na višji nivo, tokrat celo še bolj, saj med sprednjimi in zadnjimi vrati sploh ni stebrička in ko ju odpremo, se zazdi, da smo razprli celoten avtomobil. Prava luknja zazija na boku, prav hecno izgleda, ker tega nismo navajeni. Pri Fordu trdijo, da iz varnostnega vidika ne smemo imeti pomislekov, ker so karoserijo ojačali na drugih mestih – B-stebriček namreč običajno nudi določeno karoserijsko trdnost, je pa pogruntavščina zelo priročna. Ker ni stebrička, se s telesom lahko pomaknemo precej globlje v avtomobil, ko nameščamo otroški sedež ali pa kar otroka. Zelo fino. V videu ste lahko videli, da imam težave z vrati, a tako hudo ni bilo. Malo smo pretiravali, je pa res, da se vrata niso lepo zapirala. Dejansko je bil verjetno kriv senzor testnega avtomobila, ki je javljal, da niso zaprta, pa čeprav so bila na videz povsem lepo zaprta. In to se je dogajalo pri vseh vratih, ne le pri drsnih, zaradi česar sem na poti do Korčule po vsakem postanku in odpiranju vrat, da sem prišel do sendviča ali pijače, vsa vrata moral zopet zaloputniti, v tem času pa sta se Matej in Iztok seveda že odpeljala. Pač, čakanje na kolega res ni njuna vrlina.

Ford slovi kot zelo vozniško naravnana znamka, kar posledično pomeni tudi, da so njihovi avtomobili malce trši. Ne nesramno trdi, a udobje res ni beseda, ki bi se mi najprej prikradla v misli. B-max ni preveč trd, dejansko je udobnejši od pričakovanega, zato boste z njim lahko udobno peljali svoje potnike, kar je seveda pomembno, ker gre za družinski avtomobil. Lahko pa si boste dali tudi duška, ker je podvozje vseeno dobro uglašeno in občutek na volanu zelo dober, s čimer je Ford zopet dokazal, da ima to področje v mezincu. Ob ostalih dveh avtomobilih, s katerima smo šli na pot in veljata za precej vozniška, niti enkrat nisem dobil potrebe po menjavi avtomobila za kaj bolj dinamičnega, prav suveren je bil B-max med tistimi zavoji. In tudi litrski trivaljni turbobencinski motor bi priporočil, pa čeprav ne pričakujte majhne porabe goriva. Tokrat je bila pod pokrovom njegova močnejša izvedba z 88 kilovati, ki je na poti do Korčule ob povsem normalni vožji zahtevala dobrih osem litrov, kar je tri litre več od obljubljenega tovarniškega povprečja. Odločno preveč, ker precej manjše v vsakdanjem prometu ne pričakujte, pa čeprav se ne boste vozili pretežno po avtocesti, kot smo se mi. Vmes boste imeli še mesto, ki ga mi praktično nismo imeli, včasih se boste zapeljali hitreje, mi pa smo praktično celotno pot vozili umirjeno in vedno po omejitvah. V ostalih pogledih je motor krasen, lepo potegne in ni glasen, znebili so se večine tresljajev, ki so značilne za trivaljne motorje, bosanska policistka, ki je na meji prosila za prevoz do bližnjega mesta, pa je ob prehitevanju tovornjaka celo dejala, da gre kot podivjan. Pa se mi ni dalo razlagati, da ima le tri valje in liter prostornine.

Pri novih modelih Ford uveljavlja še kopico inovativnih sistemov. Kaj vse, si lahko preberete v tej premieri fieste, nekaj pa jih je imel tudi že testni B-max. Nadvse lahko priporočim sistem Sync, ki zelo dobro prepoznava vaše glasovne ukaze in so ga izdelali v sodelovanju z Microsoftom (upam, da se ne bo sesuval kot včasih Windowsi), preko njega pa je tudi zelo lahko povezati telefon in kar preko povezave bluetooth predvajati iz njega glasbo. Če ste povezani, v primeru trka celo samodejno pokliče na pomoč.

Zaključek? Pod črto je B-max zelo dober mali enoprostornik z zelo dobro izkoriščeno notranjostjo, nadpovprečnimi voznimi lastnosti in z zanimivo opremo. V ponudbi imate kup različnih motorjev, bi pa sam izbral kar tega testnega, čeprav porabi več od pričakovanega. Je v vseh ostalih pogledih tako prijeten, da bi preveliko porabo vzel v zakup. Sedemnajst tisočakov, kolikor je stal testni B-max, ni malo in že na pragu večjega C-maxa, a Ford zna vedno ponuditi kakšen zanimiv popust in je cena potem prijetnejša. Konec koncev je že tako sprejemljiva, ker mu v opremi titanium ne manjka kaj dosti.