Ja, motor testnega mustanga ima samo štiri valje, kar se ne sliši ravno mišičasto. Seveda ima lahko tudi V8, ki je pri nas zaradi debilne davčne zakonodaje skoraj 20 tisoč evrov dražji od tega. V Nemčiji je na primer razlika 7 tisočakov. Kot da bi jih pri nas kupilo toliko voznikov, če bi bil kaj cenejši, ampak takšen je pač čas zdaj, ko čakamo samo še na to, da začnejo na krave vgrajevati katalizatorje, da ne bodo s svojim prdenjem in riganjem preveč onesnaževale zraka.

Torej: turbo, 2,3 litra, 213 kilovatov, kar je 290 ’konjev’, in 440 njutonmetrov navora. Gre? Gre!

Motor seveda ni slab. Zelo daleč od tega, odličen je, podoben poganja brutalni focus RS, samo malo šibkejši je v novem mustangu, da je bolj po eko-standardih. Še kar lepo prede, ko ga pohodiš, dokaj rezko rohni, čeprav prepotiho, in prav vsakič sem se ujel ob mislih, kako pogrešam V8-grmenje. Pomanjkanje valjev se po drugi strani kompenzira s številom prestav v, pazite to, kar 10-stopenjskem menjalniku! Prestav, da se ti zmeša, dobro, da vse deluje samodejno in presenetljivo dobro. Menjalnik ni tiste uglajene sorte; ko prestavi na mestu iz na primer prve v vzvratno, se včasih kar cel avto zdrzne , kar daje vedeti, da je narejen tudi za večje stroje in kar je še dodaten plus pri občutku zaupanja. Pogon je seveda na zadnji kolesi in včasih gre celo počez, je pa mustang kar velik avto, predvsem širok, zato si lažje predstavljam kurjenje gum na širokih ameriških cestah kot na naših ozkih regionalkah.

Poraba ni majhna, čisto na nivoju mišičastih avtov, na testu se je gibala med 13 in 15 litrov na 100 kilometrov brez posebnega pretiravanja, tako da če V8 pije dva litra več, se verjetno nihče ne bi preveč sekiral. Tukaj pridem do hecnega dejstva, da je v resnici in praksi štirivaljni motor boljši, če gledam strogo z uporabniškega vidika. Ljudje smo pač hecna bitja, nekaj bi imeli raje, čeprav je slabše, ampak ravno zato delajo takšne avte, ki igrajo na naša čustva. Mustang se s tem motorjem tudi bolje pelje, ker je lažji (prbiližno 80 kg), čeprav imaš v vsakem primeru občutek, da voziš pravo gmoto. Volan je precej obtežen, to mi je všeč, zelo moško deluje, in pokrov motorja spredaj deluje tako mogočno, da imaš izza volana občutek, kot da bi vozil tank. Dejansko se počutiš ameriško, vse je malo preveliko, tudi volan, ampak če bi bilo karkoli drugače, mi ne bi bilo več všeč.

Kar se novosti tiče, najbolj zanimiva so digitalni merilniki, malo preveč kičasti za moje pojme, ampak Američani živijo kičasto. In v plastiki, ker je notranjost še vedno po občutku cenena, celo za ta cenovni segment. Maska je zdaj še malo bolj ostra, tudi luči spredaj in zadaj, pa reže na pokrovu motorja, ampak vse to so malenkosti, ki so sicer nekaterim zelo pomembne, druge pa bolj zanima, kako se znajde v ovinkih. Daleč od kirurške natančnosti nemških športnikov je mustang, jasno, je pa po drugi strani bolj zabaven, ker je z njim več dela, v kakšnem ovinku malo več strahu, ampak gre seveda vedno brez težav skozi. Pri kupejvskem fastbacku je tega po občutku precej manj, zato je boljši za ljubitelje hitre vožnje skozi ovinke.

Zelo mi je všeč sedež, ker je širok in udoben pa vseeno dobro objame, da je primeren tako za dolge vožnje kot kakšen hitreje odpeljan ovinek. Platnena streha se odpira samo do hitrosti 5 km/h in res škoda, da se ne tudi med hitrejšo vožnjo, ker se zloži v samo sedmih sekundah. Ne vem, če sem že sedel v avtu, kjer bi se to zgodilo hitreje. Tudi zapre se v približno devetih, kar je še vedno izjemno hitro. Vi morate samo zavrteti zatič na stropu, potem pa držati gumb, da elektromotorčki naredijo svoje. Moti me le, da ni potem nobenega signala, ko se streha zloži, tako da sploh ne veš, če je postopek dejansko kočan. Seveda doplačajte še za vetrno zaščito, ki jo namestite nad zadnja sedeža, itak se boste vozili v dvoje, čeprav se lahko tudi štirje, ker prostor je, celo v prtljažniku. Sicer je nizek in dolg, za dopust v dvoje pa bo.

Najboljša stvar mustanga je cena. Za 46.300 evrov ne boste dobili bolj pozerskega avta. Kabriolet je približno 5 tisočakov dražji, za testnega bi pa morali odšteti 60 tisoč, ker ima kup dodatkov in seveda izgleda še bolje. Ampak še vedno je to ceneje kot povprečni audi ali BMW na naših cestah. Bi rekel, da raje kupite V8, pa nisem za takšno neumno podporo državi, torej ostajam pri 2,3-litrskem poniju.