Oblika je skoraj ista, čeprav so luči nove in maska malo drugačna. Predvsem spodnja letvica pod satovjem je zdaj raztegnjena čez celotno širino, da sportage izgleda nekoliko širše. Najpomembnejši razlog za prenovo so bila strožja pravila glede emisij, zato ima sportage namesto 1,7 zdaj nov 1,6-litrski turbodizelski motor, v testnem primeru je bil šibkejši s samo 85 kilovati, torej 116 ’konji’. Sliši se malo, pa ni tako hudo. Sploh pospešek 11,5 sekunde je obetaven, zasluga pa gre lepemu navoru, 280 Nm že od 1.500 vrtljajev. Na avtocesti se malo muči v klanec, po ravnem gre pa v redu in poraba je bila na testu s 6,5 litra na 100 kilometrov dobra. Zdi se tudi, da je malo tišji od svojega predhodnika. V tem primeru je pogon lahko speljan samo na sprednji kolesi in samo večji dvolitrski motor ima zraven še tehnologijo blagega hibrida.

Če je notranjost kot celota dobro sestavljena in lepo urejena, zmoti le sredinski naslon za roko, ki škripa kot najbolj nadležni škržati poleti na morju. Novi ceed je izdelan bistveno bolje, torej tudi Kia to zna. Prav tako zahtevnejših okusov ne bo prepričala trda in na otip ne preveč prijetna plastika armaturne plošče in oblog; tudi to nas je pri cenejšem in kot modelu novejšem ceedu bolj navdušilo.

Postavitev gumbov in zaslona ostaja enaka in ergonomsko dobra, čeprav tisti gumbi za prezračevanje vseeno izgledajo že malo zastarelo. Ena od mojih kapric je bila ta, da morate ob prikazovanju zemljevida na osrednjem zaslonu z okroglim gumbom dejansko spremeniti temperaturo, da sploh vidite, kakšna je nastavljena. Sicer sistem deluje hitro in se lepo odziva na vaše prste, tudi razporeditev menijev je dovolj logična, da se na njih hitro navadite.

Volanski obroč je zelo prijeten in lepo odebeljen nad položajema za palca, gumbi na njem pa so še kako priročni, da bo potrebno roko odmikati z obroča samo med prestavljanjem. Menjalnik ni slab, sicer je pri tovrstnih avtomobilih vse bolj zaželen tisti, ki delo opravlja namesto voznika, ampak tudi ročni prepriča z mehkimi gibi, le prehitri ne smete biti z ročico. Enako sportage kljub ’športnemu’ imenu ni za športno rezanje ovinkov. Deluje že bolj lahkotno, kot pričakujete od velikosti samega avtomobila, celo precej zanesljivo in hitro lahko sledi zastavljeni smeri, ampak podvozje z dokaj glasnim blaženjem in občasnim pretresanjem razkrije, da še vedno ni popolnoma na nivoju najboljših konkurentov. Tudi volan bi moral v tem primeru ponuditi še malo več informacij. Sam v takšnih primerih vedno pomislim, da bi mu lažje odpustil napake, če se ne bi trudil biti dinamičen, ampak bi svoje potnike razvajal predvsem z udobjem.

Sicer pa je prostora v kabini in prtljažniku še vedno veliko, kar smo vedno pohvalili pri tem modelu, in vožnja je načeloma prijetna. Cena ni majhna, po ceniku kar 32 jurjev, se pa konkretno zniža s popusti. Ampak konkurenca je močna. Zelo močna.