Da je avto ogromen, je jasno, 5,11 metra je dolg, velika maska pa bi kar požrla vse pred sabo, če bi bila živa. Kdor želi z njim strašiti avte pred sabo, je zmagal. Pa ne samo zaradi izgleda, tudi zmogljivosti. Ker navadni XM ni bil dovolj, so seveda morali pri BMWju narediti še posebno različico label, ki jo prepoznate po značilnih črtah in rdečih dodatkih. Še več ’konjev’ in njutonmetrov ima, da bo lahko konkurenca raznim bentleyjem, porschejem in podobnim ogromnim SUVjem.

Torej številke: 550 kilovatov je sistemska moč, to je kar 748 ’konjev’, navor pa okroglih 1000 Nm. Seveda to vsakega navduši, tudi mene, ker se ta gmota, ki tehta kar 2795 kilogramov, z mesta do 100 izstreli v samo 3,8 sekunde. Mogoče je kdo zastrigel z ušesi, ko je prebral sistemska moč ... ja, dva motorja sta tukaj, glavni je 4,4-litrski turbobencinski V-osemvaljnik, ki ima že sam skoraj 600 ’konjev’, v ohišju osemstopenjskega menjalnika pa mu družbo dela še električni, s tem da oba skupaj moč prenašata na vsa štiri kolesa. In seveda je zraven še precej velika baterija z uporabno kapaciteto 25,7 kilovatne ure, ki se polni štiri ure in pol s (samo) 7 kilovati, s polno pa sem lahko brez težav prevozil 80, po mestu tudi 90 kilometrov samo na elektriko.

Glede porabe je jasno, da bo odvisna od vaših dnevnih voženj. Če bodo kratke in boste pridno polnili, bo 0 litrov goriva, če se boste vozili daleč, pa bo povprečna poraba bencina okoli 11 litrov ob upoštevanju omejitev, jasno. Če boste na polno ves čas pospeševali, bo poraba hitro precej večja, tudi 20 in več, ampak pri 750 ’konjih’ in takšni masi je to nekaj najbolj normalnega. Lahko povem tudi, da se za takšno velikost in maso krasno drži ceste, raje ne pomislim, kaj se zgodi, ko je treba več kot 3 tone na cesti tudi kdaj hitro ustaviti. Ampak vožnjo spremlja tudi lep zvok, V8 lepo rjove, v programu M tudi pritajeno poka iz izpuha, in celo med električno vožnjo oddaja nekakšno športno grgranje, da se vsi zavedajo, da to ni navaden velik SUV, ampak M.

Zdaj pa slaba novica, ker vse pa ne more biti idealno, a ne. Kot prvo, to ni nikakršen M. Velika moč niti približno ne naredi športnega avta, po čemer poznamo legendarne eMe, ki smo jih tako oboževali zaradi lahkotnosti med vožnjo in vodljivosti. V primerjavi s tem se mi zdita celo X5 M in X6 M kot baletki, pa sem že pri tistih dveh kritiziral maso in vožnjo. Tukaj je masa enostavno tolikšna, da komaj krotiš vse skupaj, ko pride zaporedje več kratkih ovinkov, čeprav se odlično drži podlage, kot sem že prej omenil. Programi M se mi zdijo tudi zato nekaj čisto nepotrebnega, ampak BMW na vsak način želi, da jim verjamete, da je to M, ne pa kakšen X8. Celo tako daleč so šli, da je to šele drugi poseben model M po M1 več kot 50 let nazaj, ker so želeli povedati, kako revolucionaren avto naj bi to bil. Hja, če ustvariš avto v prvi vrsti za Američane in Kitajce, kjer se bo najbolje prodajal, potem že, za nas, Evropejce, ki imamo radi tudi lepo vodljive avte, ne samo bombnikov za vožnjo naravnost in teženje voznikom na levem pasu avtoceste, je pa to druga zgodba.

Ker je M, seveda tudi udoben ni, niti v najbolj udobni nastavitvi prilagodljivega podvozja. Avto je ogromen, prostoren, s fantastičnimi sedeži, ampak kaj, ko tako pretresa na naših cestah, da se ga boste naveličali po eni uri vožnje. In potem je tu še dokaj slaba usklajenost pogonov, ker prevečkrat cukne, ko se vklopi bencinski motor pri niti ne hitrem pospeševanju, isto potem pri ustavljanju, ko je težko čisto lepo gladko ustaviti, čeprav je sam občutek na zavori zelo dober. Pri ostalih priključnih hibridih znajo Nemci bistveno bolje, so že dokazali.

Sama kabina je pa paša za oči. Uživali boste v prav posebnem stropu, ki je zelo lepo osvetljen, materiali so izbrani, prostora je povsod dovolj razen v glede na velikost kar smešno majhnem prtljažniku. V primerjavi s 527 litri ima vsak karavan srednjega razreda večjega, ta je pa še neroden s precej visokim dnom, čeprav potem ob visokem odbijaču vsaj nakladalnega roba ni. Prijeten dodatek sta še posebna vzglavnika na zadnji klopi, ki ju lahko uporabite tudi kot ledveni opori, vse skupaj pa začini še ogromen ukrivljen zaslon, čeprav bi sam veliko raje videl še kakšen fizični gumb več, ampak moderni BMWji jih pač nimajo več.

Hja, tukaj pa BMW ni opravil svojega dela s takšno nostalgično igrivostjo, po kateri so bili znani, ko so res pravi navdušenci v firmi ustvarjali legendarne eMe. Pri tem imam občutek, kot da so debeli in vsega naveličani šefi prišli do inženirjev in jim ukazali, naj naredijo največji, najmočnejši in najdražji BMW, potem pa so s seveda vsem izjemnim tehničnim znanjem ponižno ustvarili po vseh številkah nor avto, ki pa v praksi enostavno nima smisla. Ni več romantike v avtomobilizmu, samo še številke, čeprav bi se tudi temu v resnici podalo več številk, na primer, da bi se imenoval X8 xDrive75e, če že ima 750 ’konjev’, pa bi mu zameril pol manj lastnosti.