Duster je pa avto, ki ga enostavno moraš imeti rad. Za toliko denarja nikjer ne dobiš takšnega stroja, s katerim bi se lahko dovolj udobno peljal vsak dan, občasno pa dejansko zavil na kakšno malo bolj zahtevno cesto.
Ne bom rekel, da je popoln, ima svoje muhe, ampak jih zlahka pozabim, ker je skoraj vse točno tako, kot mora biti! V njegovem domačem okolju, torej na prašnih cestah, če se že imenuje duster, se še vedno odlično znajde. Meni je bilo to ime vedno posrečeno in še vedno se mi zdi, da se celo lepše pelje na makadamski cesti kot navadni, čeprav je pri novi generaciji občuten velik napredek povsod. Blaženje je na slabih podlagah v redu, pomaga tudi dokaj velik hod blažilnikov in zato je lahko oddaljenost od tal pri štirikolesnem pogonu 217 milimetrov, kar ni malo niti pri resnih terencih. Obenem ima dobra vhodni in izstopni kot, kar lepo vidite po strmo odrezanih nosu in zadku brez dolgih previsov, da ga ne boste prehitro opraskali, ko boste vozili čez kakšne grbine ali skale. Pogon seveda še vedno nima kakšne mehanske zapore diferenciala, ampak lahko samo elektronsko malo pomaga s programi ’za teren’, je pa dovolj zmogljiv za izlete v naravo in bo še naprej dobro orodje za vzdrževalce, gozdarje in podobne voznike, ki to potrebujejo.

Da je bolj eno z naravo, se hvalijo z recikliranim materialom v plastičnih obrobah karoserije, kar so poudarili na nepobarvanih delih, pa tudi sicer je avto možno skoraj v celoti reciklirati, ko bo enkrat končal svojo pot. Ampak do tja je še dolga, super je, da sicer je večji kot prej, ne pa bistveno večji, tako da bo še vedno brez težav zapeljal v vsako garažo in na parkirno mesto. 4,34 metra je dolžina zunaj, je pa več prostora znotraj zaradi nove platforme, kar se pozna predvsem na zadnji klopi, ki še vedno ni razkošna, je pa uporabna tudi na daljši poti. Prtljažnik je še vedno samo povprečen, ima pa lahko v dnu pravo rezervno in po merah v bistvu ogromno gumo, kar boste še kako cenili, ko jo boste predrli kje na terenu, ker tam noben kit ne pomaga. Pri štirikolesnem pogonu so serijske tudi celoletne pnevmatike, ki imajo že v osnovi precej več mesa, da bodo boljše na terenu.

Kaj pa na cesti? Tam se zdi, da je napredek največji. Vožnja je bolj umirjena, podvozje lepše požira razpoke na cesti, karoserija se manj ziba in vodljivost je boljša. Sicer me moti preveč ojačan servo, ker je volan premehak in preveč sili nazaj v sredino, bo pa mogoče to všeč tistim, ki vam je bolj pomembno, da se lahkotno vrti. Zvočna zatesnitev je cenovnemu rangu avta primerna, je OK, je pa tudi hitro glasen na avtocesti.

Pri nas ne bo več dizelskega motorja, tako da bo skoraj gotovo najbolj priljubljena varianta 1.2 TCe 130, testni ima pa še pogon 4x4, ki je na voljo samo s tem motorjem in ročnim menjalnikom. Dizelski mi je bil bolj všeč, priznam, celo bistveno bolj všeč, ker ta motor ni toliko primeren za štirikolesni pogon, ampak če nimam izbire, je zdaj to to. 1,2-litrski bencinski trivaljnik pridela 96 kilovatov moči, to je 130 ’konjev’, in se po številkah niti ne zdi podhranjen, 11 sekund potrebuje za pospešek z mesta do 100 km/h. Ampak se mi predvsem v spodnjih vrtljajih zdi premalo odločen, je treba dodati vedno malo več ali celo preveč plina, da se konkretno premakne, ko postane podlaga zelo zahtevna, na primer blatna, se pa hitro zgodi, da obstane zaradi pomanjkanja navora. Menjalnik ima še vedno dokaj kratke prve štiri prestave, zato bo malo več dela s prestavno ročico, ampak tako je bilo že pri prejšnjem in to je kompromis, ki ga sprejmemo, ker pač nima reduktorja. Tako je boljši na terenu, po drugi strani pa bo za bolj lene boljši polni hibrid, ker tam pa ni druge izbire kot avtomatik. Poraba? Ta pa ni tako mala, kot obljubljajo, tako da kar realno pričakujte med 7 in 8 litrov.

Pri dusterju mi je bilo vedno všeč, da se ne hvali z nečim, kar ni. Ostaja skromen in tudi zato je lahko cena na koncu tako ugodna glede na celoten paket in sploh, ko ga primerjaš s konkurenco. V kabini ni nič mehke ali kakorkoli drugače prestižne plastike in drugih materialov, vse je bolj ali manj trdo, pa kljub vsemu na pogled čisto moderno. Izdelava se mi zdi zaenkrat dobra, odlagalna mesta so tudi kar posrečena in jih predvsem ni malo, pri boljših paketih opreme je tudi osrednji zaslon malo večji in lepši, čeprav se mi vmesnik še vedno zdi malo počasen, ampak vsega pa tudi ne more imeti za 28 tisočakov.

Čeprav ima določene lastnosti, ki me malo motijo, je kot celota duster krasen avto. Težko boljši, če v poplavi križancev in SUVjev iščete takšnega, ki se ne ustraši niti slabših cest. Z novo generacijo je postal precej bolj prijeten tudi na urejeni cesti, to smo itak pričakovali zaradi nove platforme, zato bo bolj družinsko uporaben. Seveda si lahko omislite tudi takšnega s samo sprednjim pogonom, če se ne vozite po terenu, tistega bolj priporočam za dnevne vožnje, ker ima tudi malo drugačno podvozje zadaj, večji prtljažnik in bolj prijazno izračunana prestavna razmerja, ampak za pravim dusterjem se mora prašiti tudi po terenu!
Tehnični podatki | Dacia duster 1.2 TCe 130 4x4 extreme |
---|---|
Vrsta motorja | turbobencinski, trivaljni, vrstni, 4 ventili na valj |
Prostornina v ccm | 1199 |
Moč v KW (KM) pri vrt./min | 96 (131) od 4.500 do 5.500 |
Največji navor v Nm pri vrt./min | 230 od 2.100 do 3.500 |
Menjalnik | ročni, šeststopenjski |
Pogon | na vsa štiri kolesa |
Mere (dolžina x širina x višina) v mm | 4343 x 1813 x 1661 |
Medosna razdalja v mm | 2657 |
Prtljažnik v litrih | 358 |
Masa praznega vozila (nosilnost) v kg | 1390 (505) |
Največja hitrost v km/h | 180 |
Pospešek 0-100 km/h v s | 11,0 |
Poraba (po normah EU) v l/km | 6,1 |
Poraba na testu v l/km | 7,5 |
Cena osnovnega vozila v EUR | 18.990 |
Cena testnega vozila v EUR | 25.690 |
Cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR | 28.000 |
Avto, ki ga moraš imeti rad
Beri dalje