Če ste že kdaj v svojem življenju slišali za znamko MG, je to mogoče zaradi tega, ker ste že dolgo na svetu in veste, da so bili to zanimivi angleški avtomobili. V resnici je sama znamka stara že 100 let! Lahko pa, da ste videli že veliko ZSov ali pa štiric na cestah in se spraševali, kaj so to za eni kitajski avti. Oboji imate seveda prav, ker je nekdaj angleški MG zdaj res kitajska znamka, ki niti približno nima 100-letne tradicije, ponuja pa še kako zanimive avte. In zadnji med njimi je mali MG3.

Izgled je čisto simpatičen, moderen. Lahko bi rekel, da je malček, čeprav je v bistvu s 4,11 metra največji med malimi v tem segmentu. To niti ni slabo, ker je v kabini zato več prostora in tudi prtljažnik meri skoraj 300 litrov, s čimer je eden največjih v razredu. Ima pa eno slabost, in sicer se naslonjalo podre samo v celoti, ne deljeno, da bi ob prevozu daljših predmetov še vedno ostal prostor za vsaj enega potnika, kar malo omejuje uporabnost. Izgled armaturne plošče je všečen, moderen, odlagalna mesta so zelo uporabna in ni jih malo, čeprav prevladuje povsod trda plastika; tu se pa že pozna varčevanje in ni za tiste, ki ste na to občutljivi.

Prva stvar, ki me je zmotila za volanom, je v mojem primeru ta, da je volan predaleč stran in žal tudi ni nastavljiv po globini. Anžeta to ne moti, ker ima krajše noge, mene pa, čeprav tudi sam nimam dolgih. Pa tudi sam občutek na njem ni dovolj dober in krmiljenje ni preveč natančno, na avtocesti pa me je zmotila še slabša smerna stabilnost, sem imel pogosto občutek, da moram stalno nekaj popravljati, kar dela vožnjo manj lahkotno, kot bi lahko bila. Potem pa je tu še preveč vsiljiv lane assist, ki popravlja volan, in na koncu se nabere nekaj malenkosti, ki me vsaj med vožnjo zmotijo.

V času testa je bilo zunaj zmernih 15 stopinj in sem imel kar nekaj težav še z nastavljanjem primerne temperature v kabini, ker ko sem imel na 23 stopinj, me je zeblo, pri 24 pa je pihalo vroče. Naslednje jutro, ko je bilo zunaj mrzlo, je bilo potem OK, ker takrat itak želiš stalno topel zrak, še bolje pa se je obnesel, ker ima v bogatem paketu opreme ogrevana volan in sedež. Med vožnjo po avtocesti je dokaj glasen piš vetra, ampak to razumem, ker načeloma govorimo o nižjem cenovnem rangu avta, zato zvočna izolacija ni tako bogata kot pri dražjih, so mi pa všeč velika vzvratna ogledala, ker se res dobro vidi nazaj.

Potem pa pridem do pogona, ki je v bistvu najbolj zanimiv del tega avta. Na papirju ponuja veliko, kar 143 kilovatov moči, to je 194 ’konjev’, celo 425 njutonmetrov navora. Kot včasih tisti nabriti malčki, hot-hatchi. Potem pa pogledaš končno hitrost: 170 kilometrov na uro, pospešek do 100 8 sekund … hja, hibridni sistem, ki ga ima, je zelo odvisen od napolnjenosti baterije, in čeprav je elektromotor zelo močan, 100 kilovatov ima, mu hitro zmanjka energije.

Pospešuje v redu, sploh so mi všeč vmesni pospeški, ko močno pohodiš pedal, ampak to traja omejen čas in če se vozite hitro po avtocesti, potem je pa pred vami še dolg klanec, recimo na primorski avtocesti do Kozine proti Ljubljani, bo na koncu komaj sopihal s 130 kilometri na uro. Tudi glasno bo takrat, ker bo iz motorja vlekel vse, kar ima, zato bodo vrtljaji visoki. Za razliko od nekaterih popularnih hibridov nima CVT-menjalnika, ampak je tukaj poseben hibridni samodejni menjalnik s samo tremi stopnjami, s katerimi naj bi bil bolj učinkovit in odziven. Ko pohodiš pedal, kar dolgo traja, da se kaj zgodi, zato tako zelo odziven spet ni, varčen pa še kar, dokler se boste večinoma vozili v mestu. Takrat bo zlahka porabil pod 5 litrov, na moji testni vožnji pa je že blizu 6, ker sem se več vozil na avtocesti.

Fino je, da je baterija precej velika za klasičen hibrid, 1,83 kilovatne ure energije lahko shrani, zato je veliko vožnje v mestu v tišini na elektriko. In takrat se pelje najlepše. Ko se vklopi še bencinski motor, pa nista tako lepo usklajena kot pri konkurenci. Predvsem regeneracija ne deluje dovolj zvezno, preveč se čuti, kdaj se vklopi, čeprav lahko stopnjo nastavljaš v meniju. Je pa zanimiv dodatek še podatek na zaslonu z merilniki, ki prikazuje, koliko kW v danem trenutku potrebuješ za vožnjo. Večinoma precej manj, kot si mislimo.

Mešane občutke pusti mali MG, ker tudi cena pri nas v primerjavi s konkurenco ni tako zelo nizka, da bi rekel, da je res dober nakup. Testni na primer stane z veliko opreme kar 24.490 evrov, čeprav ponuja pa zelo veliko tehnologije za svoj denar, zato se zdi cena osnovnega hibridnega modela pod 20 tisočakov potem precej bolj zmerna, sploh pa bo zanimivo, ko k nam pripelje še različica s klasičnim bencinskim motorjem, ki bi znala biti cenovno precej ugodna. Zmoti lahko kup malenkosti, kot je recimo malo nelogičen vmesnik s premajhno pisavo, čeprav deluje dovolj hitro, digitalni merilniki so tudi v redu, čeprav čisto neklasični, radio ima, ampak je sprejem zanič, gumbi na volanu so zakon, čeprav sta dva, ki si ju lahko nastavite po želji, praktično neuporabna, ker lahko nastaviš samo 4 različne bližnjice za oba, skratka, nekaj dela še imajo inženirji, da izdelajo super avto, ker osnovo za to pa že imajo dobro.