Še več, kar nekaj je sprememb, ki so na prvi pogled ostale lepo skrite. UX je bil ob prihodu najmanjši lexus, zdaj pa je to vlogo prevzel še manjši LBX. Saj UX še vedno ostaja majhen, niti ne toliko po merah, ker je dolg skoraj 4 metre in pol, ampak bolj po občutku, ker avto deluje zelo kompaktno. In to je pomembno. Ni vedno potrebno, da so avti ogromni in totalno uporabni, ker nekateri tega ne potrebujete in vam je bolj všeč občutek, da ste eno z avtom.

Zato tudi takoj povem, da v njem ni veliko prostora. Nikjer. Prtljažnik je zelo majhen in nizek, če police ne spustite v dno, ker potem ne morete imeti lepo nameščenega plastičnega korita, na zadnji klopi je tudi malo prostora za noge, če spredaj sedi kdo višji, spredaj pa prav tako ni razkošno, ampak je vseeno prijetno. Všeč vam bodo materiali in predvsem izdelava, ki je res kvalitetna, manj pa mogoče izgled armaturke, ki je že kar zastarela na pogled. In odlagalna mesta so v tem avtu tudi zelo redka. Ima pa nov in večji zaslon, sam sistem je zdaj bolj prijeten za uporabo, malo bolj logičen, da bo vse skupaj bolj enostavno za uporabo, čeprav je v novejšem LBX še boljši.

Kjer UX res blesti, pa je vožnja. Tako prijetno lahkotnega hibrida že dolgo nisem vozil. Najprej mi je všeč podvozje, ker je res prijetno uglašeno, da je udobno in obenem prav nič nerodno, ko si sledi več ovinkov. In tukaj pomaga še dober občutek na volanu, ki je ravno prav obtežen, pa še vedno lahkoten. Res je fino in čeprav je avto malenkost višje od tal, se pelje bolje kot marsikatera nižja kombilimuzina, kar pove veliko.

Še ena velika novost pa je oznaka zadaj, ki ni več 250 ampak 300, kar pomeni, da je malenkost večja moč, 15 ’konjev’ več ima, tako da jih je zdaj ’okroglo’ 199, to je 146 kilovatov, pa pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro je za 4 desetinke hitrejši, zdaj je 8,1 sekunde. Zasluga za to pa gre predvsem zadnji (peti) generaciji Toyotinega hibridnega pogona z novo litij-ionsko baterijo, ki je zamenjala nikelj-metal-hidridno, medtem ko štirivaljni dvolitrski bencinski motor ostaja enak in še vedno skupaj z elektromotorjem krasno odziven. Dokler ne preizkusiš, se ne zavedaš, kako dobro vsakodnevno deluje takšen pogon, ko želiš hitro speljati ali zgolj brez nepotrebnega čakanja na menjalnik hitro parkirati.

Čeprav obljubljajo boljšo porabo goriva, nisem opazil bistvene razlike, še vedno je 6,5 litra na 100 kilometrov, kar tudi ni slabo, ker je bilo veliko vožnje na avtocesti, kdor se vozi samo po mestu, pa bo imel zlahka pod 5 litrov, ker tam hibridni pogon najbolj pride do izraza. Še vedno postane glasen, ko močno pospešujete ali vozite v klanec, ampak zvok motorja ni moteč, ne bom rekel, da je ravno športen, ampak vseeno lepše zveni kot kakšen sodoben razglašen trivaljnik.

Lexus z UX še vedno nagovarja voznike, ki iščete alternativo v poplavi pločevine na kolesih, zato vam je oblika všeč ali pa ne. Vam bosta pa gotovo vožnja in počutje v kabini. Seveda pri višji ceni to tudi pričakujete, testni namreč stane preko 47 tisočakov, ampak pomembno je, da avto to obvlada. In zanimivo: če se mi je UX pred leti zdel eden najmanj prepričljivih lexusov, se mi je zdaj, ko sem ga primerjal z ostalo ponudbo križancev na trgu, dokazal kot eden najbolj prijetnih.