Celo competition je testni, torej še za 30 ’konjev’ močnejši od običajnega X4 M in s tem najboljši v ponudbi, pa še vedno ni niti do peta ’tapravim eMom’. Res je, danes so drugačne potrebe, no, bolj želje kupcev, več se jih hoče voziti visoko in tudi ti bi se radi hitro peljali. Seveda, BMW tudi to obvlada in je svoje ’ikse’ z značkami M naredil res zmogljive. Verjetno je to najbolj športno, kolikor se da serijsko narediti takšen visok avto, ampak ravno pri besedi športno se meni potem ustavi.

Če hočem športen avto, mora biti nizek, lahek, okreten kot muha, sploh ne rabi biti ekstremno močan, da mi nudi tisto pristno veselje. Tukaj je pa tisti občutek, ko avto naredi vse, res vse, in na koncu ugotoviš, da ti nisi pa prav nič. Avto leti kot strela in kako ne bi, če ima pa kar 510 ’konjev’. 375 kilovatov za tiste, ki to bolj razumete. 4,1 sekunde potrebuje z mesta do 100 km/h in za avto, ki tehta dobri dve toni, je to odlična cifra. Nikoli se ne muči, vedno je takoj za akcijo, motor je v resnici odličen, skoraj 5 let so ga razvijali iz nule in na papirju se vse bere perfektno. Celo rad se vrti za turbo, ker doseže največjo moč pri 6.250 vrtljajih. Ampak v praksi ga nima smisla priganjati čisto do te vrednosti, ker mu bolj pašejo nižje številke in ker pri tem ne ponuja čisto nobene drame, ki smo je vajeni od takšnih avtov. Da ropotajo, rezgetajo, dajo od sebe nekaj več, morda celo nepričakovanega, tu je pa spet vse laboratorijsko čisto in čeprav skoraj leti po zraku, ne doživljaš te hitrosti dovolj pristno. Poraba je tudi ’eMovska’, dobrih 16 litrov, ampak za takšno konjenico manj niti nismo pričakovali, a ne?

OK, kaj pa ostali občutki? Na volanu je zelo dober, avto je tudi odlično vodljiv glede na višino in velikost. Zavore so super, tudi večkratno močno zaviranje jim ne jemlje volje in to je pri tako težkem in hitrem avtu še kako pomembno. Pogon je štirikolesni, jasno, in to je spet eden od razlogov, da ni skoraj nobene drame, ker preveč učinkovito grabi asfalt in je potem tvoja edina skrb, da ne boš ekstremno prehiter do naslednjega ovinka, ne pa, kako boš idealno speljal že prvega. Saj veste, stari klasični ’eMi’ so znali kdaj malo presenetiti in zato smo jih oboževali. Tako kot še vedno fenomenalni M2. Pri X4 M je zadaj tudi športni diferencial in malo več navora je vseeno speljano nazaj, da na cesti pokaže vse svoje vrline in se po občutku ne pelje bistveno slabše od klasičnega nižjega avtomobila. Kadar hitrosti niso velike in si dejansko upaš do konca pritisniti plin (in je podlaga dovolj spolzka), dejansko za trenutek hoče pobegniti celo zadek, torej nekaj malega nepričakovanega veselja celo je. Če je za vas edini pojem uživanja v vožnji sama hitrost, s katero premagujete odseke cest, je pa X4 M pri tem presenetljivo učinkovit.

Najslabši del tega avta je pa podvozje. V bistvu je odlično, če živite ob dirkališču ali direktno pod kakšnim norim prelazom s perfektnim asfaltom in tja vozite ta avto, čeprav, heh, za takšno veselje spet obstaja tudi kaj bolj primernega … Če ga potrebujete za vsak dan, vas bo pa pretresalo, poskakovalo, štelo kosti, v glavnem bolj ali manj jezilo. Ampak spet, tako mora biti, če želite, da je X4 M potem tudi tako hiter, kot je. Še enkrat poudarjam, zelo hiter je! Izgled je, kakršen je; če so vam takšni avti všeč, je ta še malo bolj zanimiv s črnimi dodatki zunaj pa zajetnimi štirimi izpušnimi cevmi. Sam imam občutek, da so se Bavarci v zadnjih letih kar nekako izgubili v oblikovanju in ne znajo več narediti res privlačnega avtomobila na prvi pogled, ki bi ga feni tudi čez 20 let z veseljem imeli na posterju na svoji steni.

Znotraj ima res dobre sedeže in tudi kabina je odlično izdelana. Merilniki so še iz stare BMWjeve šole, ampak so mi bolj všeč kot novi, ker so bolj pregledni in delujejo bolj športno. Pa M-gumba sta še dodana na krasnem volanu za takrat, ko gre zares; M2 je tisti, ki vse nastavi na najbolj športno in takrat vas bo težko kdo prehitel. Ja, BMW zna narediti avto, ki obkljuka vse kvadratke, tudi tistega za uživanje v vožnji. Samo, da to ni X4 M.