Vzornik marsikateremu avtomobilu

Recept se zdi preprost, a je bil prav Nissan prvi, ki ga je iznašel in kljub izdaji recepta drugim (recimo raje, da so ga drugi proizvajalci poskušali interpretirati na svoj način), qashqai še vedno ostaja priljubljen. Ob začetku prodaje je bil kot vroče žemljice, niti izdelovati ga niso mogli dovolj hitro, sedaj tako hudo ni več, ga pa imate kupci še vedno zelo radi. A kot vsak vzornik, je tudi qashqai v teh letih izgubil na svoji posebnosti, recimo temu na svoji individualnosti, in se je moral sprijazniti s prihodom podobnih in enako zanimivih tekmecev. Zakaj ga imate kupci tako radi, ni težko ugotoviti. Je malce višji od običajnih vozil, zato ponuja boljši pregled nad okolico. Je prostoren, a ne prevelik, da bi bil štorast, in je dovolj vozniško prijeten, če vam to pomeni malce več. S štirikolesnim pogonom pa malce bolj suveren še na terenu, le ne pozabite, da ni kleni terenec.

V takšni različici +2 je še malce bolj prostoren in ponuja sedem sedežev, a sta zadnja dva bolj kot ne kazenska. Ostali potniki se nad prostornostjo ne bodo pritoževali. A vse to že veste, saj je qashqai že naš dobri znanec. Zato vam povem, kaj je posebnega oziroma novega na tem.

Downsizing je beseda, ki jo zadnja leta pogosto poslušate, pomeni pa pravzaprav manjšanje prostornine motorja in dodajanje turbopolnilnika za manjšo porabo in enako ali večjo moč. In downsizing je ena od lastnosti tega qashqaija. Namesto dvolitrskega dizelskega motorja se tukaj pod pokrovom vrti 1,6-litrski agregat. Ne kaj dosti manj zmogljiv, ponuja namreč skoraj 100 kilovatov moči, a to je tudi njegova največja slabost.

Ker ima motor majhno prostornino, pomeni, da mora imeti za doseganje tolikšne moči nekoliko večji turbinski polnilnik. To pa pomeni tudi, da se slednji zavrti šele ob večjem pritisku, kar v praksi pomeni, da ponudi pomoč v obliki navora in moči šele pri okoli 2000 vrtljajih v minuti. Ni edini in pri običajni vožnji pomanjkanja moči v spodnjih vrtljajih niti ne boste občutili, a poskusite se z njim peljati po strmih cestah, recimo na Vršič. Zaradi zgoraj omenjenega je vožnja po takšni cesti prav zoprna in ves čas je treba prestavljati v prvo prestavo, ker je moči enostavno premalo. Prav hitro se lahko zgodi, da vam bo celo ugasnil. Čeprav je lepo kultiviran in bolj varčen od svojega predhodnika, takšen motor torej ima eno slabost, ne-prožnost pri nizkih vrtljajih.

Qashqai kot rečeno ostaja avtomobil, poln talentov, dovolj prostoren, simpatičen in pregleden, s kakšnim odlagališčem več pa bi bil tudi bolj praktičen. Takšen stane preko 30 tisočakov, a je lahko tudi cenejši. Usnja na sedežih sam sploh ne bi vzel, ker se boste celo poletje lepili nanj in vam bo vroče, pozimi pa vas bo zeblo v zadnjico. Tudi druge novosti – kamer vsenaokoli avtomobila - ne bi izbral. Osrednji zaslon je enostavno premajhen, da bi si upal parkirati samo z njegovo pomočjo. Vzvratna kamera ali parkirni senzorji bi delo opravili ceneje in enako uspešno. Morda ne potrebujete niti štirikolesnega pogona, pa čeprav je zaradi njega qashqai suveren tudi na slabih podlagah. In potem bo cenejši, pa čeprav bo ohranil skoraj vse vrline.