Cross-hibrid

Takšen avto je kup moderne tehnologije in dosežkov na enem mestu, zato bo večina, ki se recimo s hibridi še ni srečala, nad njim totalno navdušena. In za to je veliko razlogov. Avto že izgleda atraktivno, sploh levje šape iz ledic so mi všeč in jih od zelo daleč prepoznate. Peugeot 508 v kombijevski izvedenki je že sam po sebi lep avtomobil, v tem primeru, ko je  za 5 cm bolj oddaljen od tal, da se znajde tudi na slabših podlagah, pa sploh, saj deluje prestižno in zmogljivo hkrati. Obenem je to tudi velik avtomobil in znotraj s svetlim usnjem ter veliko stekli daje res prijeten občutek. Ne boste želeli ven! In do tukaj se takšen peugeot mirno kosa s prestižnim segmentom.

Potem pa se začno porodni krči, ki so seveda prisotni pri večini hibridov. Najprej prtljažnik, ki je izgubil 159 litrov in ne pogoltne več visokih predmetov. Snemalni kovček je na primer komaj šel vanj, ker so v dnu baterije, ki so lepo ločene od prtljažnega prostora. In kljub temu, da tehtajo dodatnih 110 kilogramov, zdržijo samo kakšne tri kilometre električne vožnje. Sam pravim, da mora avto vsaj 20 kilometrov prevoziti izključno na elektriko, da bo res postal uporaben in varčen. Vsa ta masa se pozna tudi med vožnjo, saj je RXH precej okoren, podvozje pa so morali dodatno ojačati in je na trenutke prav trdo, kar je pravo nasprotje ostalih udobnih 508-ic. Dinamičnih užitkov za voznika v tem primeru ni veliko in tudi na slabi podlagah vam bo avtomobila zelo hitro škoda, ker se vam bo zdelo, da ga uničujete. Seveda tudi ne pričakujem, da se bodo lastniki z njim podili po Veliki Planini, kvečjemu do kakšnega smučišča in enkrat na leto čez Vršič se bodo pognali, to pa zmore tudi vsak običajen štirikolesno gnan avtomobil, le da bo, s primernimi pnevmatikami in zaradi večje oddaljenosti od tal, ta lažje bredel po nezvoženem snegu.

Od običajnih različic je 'podedoval' tudi voznikovo okolje, ki je udobno in dobro nastavljivo, kar se tiče položaja za volanom, zato pa zelo neuporabno, če imate v žepih vedno polno krame, ki je tukaj nimate kam odložiti, in ker so nekateri gumbi malo nepregledni in nerodno postavljeni. Tisti za nastavljanje projekcijskega zaslona, kjer se izpisujejo hitrost in smer navigacije, je na primer skrit v posebnem predalčku levo od volana, ki ga med vožnjo nikakor ni varno odpirati in v njem iskati gumbe, sam gumb za vžig avtomobila pa se nahaja levo, kar je precej nenavadno, ampak po nekaj dneh uporabe ne bo nikomur več povzročalo preglavic.

Dvolitrski dizel, ki je spredaj, ima 120 kilovatov, električni motor, ki se nahaja zadaj, še dodatnih 27, tako da skupaj ob polnem plinu ponujata 147 kilovatov, to je okroglih 200 'konjev'. Sliši se veliko, v praksi pa je daleč od tega. Odlično se požene z mesta, potem ga pa kar hitro zmanjka. Sploh, ko želite prehitevati na odprti cesti, se vam bo zdelo, da nekaj manjka. In dizel takrat postane precej glasen. Robotizirani menjalnik pa prepočasen in s cukanjem neprijeten. Sicer mu pri prestavljanju vsaj malo delo olajšuje elektromotor, tako da se zdi čas krajši in vse skupaj bolj tekoče, ni pa idealno. Tudi poraba je v tem primeru praktično enaka kot pri običajnem karavanskem 508 z najmočnejšim motorjem v ponudbi. Kakšen liter razlike nastane le med mestno ali kratko primestno vožnjo, nikakor pa ne doseže tovarniško obljubljenih 4,2 litra. Daleč od tega v bistvu, v praksi je vsaj za polovico večja, nekje med 6 in 7 litrov je znašala na testu, kar pa je glede na maso in velikost vozila v bistvu čisto sprejemljivo.

Zanimivo pa se mi zdi, da me je ta peugeot kljub vsem opazkam nekako prevzel. Ko deluje samo na elektriko, je tako miren in tih, da so se sosedje vedno ustrašili, ko so hodili po ulici in sem se jim kot lev na lovu čisto tiho prikradel za hrbet. Ali pa, ko sem se vozil po klancu dol in vedel, da ne gre vsa energija čisto v nič, ampak je polnila baterije. Ali pa, da ima tako fino in lepo notranjost in da tudi zunaj super izgleda. Ja, vsak začetek je težak, ampak pri Peugeotu se sploh ni tako slabo začelo. Od tukaj gre po mojem lahko samo še gor.