Velik in drzen

Najprej me je navdušila barva. Mat siva, odlično izgleda ponoči in podnevi, vau. In potem oblika: naj vas ime coupe ne zavede, gre za limuzino s štirimi vrati in zelo nizko streho. Izgleda enostavno... ne vem, kaj naj napišem. Hudo pač. Graciozno in elegantno, agresivno in dinamično, zašiljeno telo se na ogromnih kolesih fenomenalno znajde tako na parkirišču kot na cesti. V smislu pojave, seveda. Sicer gre za konkreten kos pleha. Še za 10 centimetrov je daljši od M5, več kot pet metrov je dolg, malenkost je širši in za slab centimeter nižji, zato izgleda tako elegantno. In kljub temu da je celo za 5 kilogramov težji, ima za 2 desetinki boljši pospešek do 100 kilometrov na uro. Ne vem sicer, zakaj, ker ima menjalnik enaka prestavna razmerja, ampak bo že tako. V 4,2 sekunde se z mesta izstreli do stotice!

In kaj mi je preostalo drugega, kot da to preizkusim? 560 'konjev' pač nimaš vsak dan na razpolago in jasno je, da M6 konkretno potegne. Na povprečno porabo 9,9 litra naj pri BMW-ju kar pozabijo, pri meni je bilo testno povprečje na začetku okoli 14 litrov na 100 km pa sem se res vozil kot po jajcih, ampak saj je logično, če je toliko moči. Navora je v vsakem trenutku po zaslugi dveh turbin toliko, da na večini naših cest sploh ne potegne. V videu se lepo vidi, zakaj... Lučka, ki prikazuje delovanje ESP, stalno utripa in ne pusti, da bi se kolesi zadaj zavrteli v prazno, ker je asfalt na večini domačih cest tako spolzek. No, ko enkrat uspe pridivjati do tretje, je pa itak že presegel avtocestno omejitev. S tovarniško odstranjeno blokado gre sicer tudi 305 km/h.

Res je dober občutek, ko veš, da bo avtomobil bliskovito potegnil v vsakem trenutku. Menjalnik je hiter kot strela, takoj prestavi, moti me edino, da tako dolgo rabi, ko se premikaš na mestu, na primer med parkiranjem, in da malo cuka pri speljevanju, tako kot vsi dvosklopčni menjalniki pač. Zaradi dolge medosne razdalje izjemno stabilno sledi dolgim ovinkom, skoraj nič ga ne zmoti, na kratkih serpentinah pa pač ni doma, je prevelik.

S tem vam lahko tudi lepo razložim, da tole ni ravno športen ampak izjemno hiter in predvsem pozerski avto. Z vsem, kar vidite na posnetkih, stane 200 tisoč evrov, tako da bo precej redek pri nas. Res je dobro narejen, na volanu, s hidravličnim servom, je občutek zelo dober, ampak če avto tehta prazen skoraj dve toni, pomeni, da bodo gume komaj grabile v hitrih ovinkih in da morata biti spredaj diska velika kar 400 milimetrov, da se M6 spodobno ustavi! Če razmišljate o športnem avtu, potem tole nikakor ni za vas, čeprav marsikdo misli, da oznaka M na BMW-ju pomeni malodane dirkalnik. V resnici gre za (pre)velik in (pre)drzen avtomobil, ki glede na velikost ne ponuja niti veliko prostora, niti veliko udobja, niti izjemnih športnih zmogljivosti, je pa njegova pojava tista, ki osupne. In še vedno je značka M tista, ki da vedeti, da je tukaj notri vrhunec tehnologije, ki jo Bavarci v tem trenutku ponujajo. To pa je že lahko vredno svojega denarja.