Še pametnejša izbira?

In z 'inteligenčnim kvocientom' je iskanje parkirišča že lažja naloga. Toyota iQ se tu znajde kot riba v vodi. iQ je še en avtomobil, ki si je za svoje igrišče izbral mesto. Obenem je lahko tudi konkurenca še enemu 'pametnjakoviču' – smartu – vendar je hkrati najmanjši štirisedežni avtomobil na svetu. Pri Toyoti pravijo, da naj bi udobno prepeljal tri odrasle in otroka. No, vsega jim tudi ne moremo verjeti. Za menoj bi težko sedel že otrok, kaj šele odrasel človek. Je pa več prostora zaradi odsotnosti volanskega obroča na sopotnikovi strani. In za njim. Če povzamemo, iQ ima kraljevsko odmerjen prostor za dva, za tri pogojno, za štiri pa v skrajnem primeru. Ob uporabi vseh štirih sedežev bo 'skromnost' prtljažnika velika le 32 litrov, ob podrtih sedežih pa 168. Izvedenka z le dvema sedežema ima sicer še nekaj več prostora, a to je pač potrebno vzeti v zakup zaradi velikosti vozila.

Materiali so nad pričakovanji kakovostni, prav tako obdelava, lahko pa bi se bolje domislili kakšnih rešitev kot recimo varnostna pasova zadaj, ki tolčeta ob steni in stalno ropotata. Sam sem ju enostavno pripel, da je mir. Lučka za osvetlitev notranjosti vozila je videti krasna, ampak bo ponoči kot da je ni. Z nastavitvijo usmerjenosti žarka boste sicer lahko posvetili točno tja, kamor boste želeli, a je svetloba prešibka. Zvočna zatesnitev je glede na mere presenetljivo dobra. Celo po avtocesti se iQ pelje kot pravi avtomobili, zato daljše vožnje sploh niso muka. Kar me je v bistvu precej presenetilo, saj sem si težko predstavljal kakršnokoli udobje v tako majhnem avtomobilu. Pa ga ima. Ogrevana prednja sedeža, samodejno klimatsko napravo, potovalni računalnik in stikala za upravljanje avdiosistema na volanu. Pravzaprav je to tudi edini način, tako da so časi, ko so vam sopotniki kot vozniku upravljali radio, tako mimo. Tudi stikala klimatske naprave in potovalnega računalnika so podrejena majhnosti avtomobila.

Dolg je namreč čisto malo manj kot tri metre in ga lahko stlačite v skoraj vsako luknjo. Ne morete pa ga parkirati, tako kot smarta, kar počez, ker je vseeno predolg. Zelo dobra za takšno obliko je aerodinamika, predvsem pa avtomobilček tehta manj kot 900 kilogramov, kljub kupu opreme v njem.

Tudi zato je z le 3-valjnim motorjem s petdesetimi kilovati kar poskočen, vendar viška moči vsekakor ne gre pričakovati. Končna hitrost znaša 150 kilometrov na uro, če je to komu pomembno, tovarna pa obljublja v povprečju le 4,3 litra porabe na 100 kilometrov. Na testu je znašala okoli šest litrov, ker mestna vožnja zaradi pogostega ustavljanja in speljevanja zahteva večji davek. Trivaljnik izvrstno sodeluje z natančnim petstopenjskim menjalnikom. Za še boljšo prožnost bi mu preračunljivi Japonci morali nameniti še krajši prvi dve prestavi.

iQ niti s svojim imenom ne skriva, kateri avtomobil napada. Z večjimi merami od smarta je mogoče malo bolj uporaben tudi zunaj mest, najbolj pa veseli, da je tako premišljeno izdelan in zato uporaben. Krasen avto, ki bi lahko rešil marsikatero mesto pred preveč pločevine, ampak spet, če le ne bi stal s takšno, sicer zelo bogato, opremo skoraj 16 tisoč evrov. Tudi zato gre bolj kot za rešitev prostorskih zagat za sodoben prestiž.