Hiter, ne pa športen

Ralliart pri Mitsubishiju pomeni to, kar je M pri znamki BMW ali AMG pri Mercedes-Benzu. Colt + ralliart je tako zelo hitro mestno prevozno sredstvo. Colt tudi v svoji najžlahtnejši izvedbi ni športnik, čeprav ne skriva ambicij po tem. Za svojo dolžino in širino ima preveč višinskih centimetrov. Kot manekenka z nesorazmerno velikimi proporci ne more postati vrhunski supermodel. Karoserijsko identično vozilo kot tisto, ki ga žene trivaljnik, je od konkurenta twinga RS višji za debelih šest centimetrov. Za glavo je v kabini toliko prostora, da bi lahko med vožnjo nosili celo zaščitno čelado, a visoka karoserija s seboj prinese tudi višje težišče in s tem slabši oprijem s cestiščem. Da gre za najbolj našpičeno verzijo colta, izdajajo grafitno siva lita platišča, podaljšek strehe v obliki spojlerja in pri tej petvratni izvedenki še zatemnjena zadnja stekla. O obliki sami ne bom izgubljal besed. Sprednji del je sorazmerno pomanjšani del lancerja, zadnji del pa oglat in tipično samosvoj. Kljub poplavi belih vozil na naših cestah mu bela barva, v katero je bil odet testni primerek, pristoji.

Če so se za renome imena Ralliart potrudili pri zunanjosti, za notranjost tega na žalost ne morem reči. Sedeža ne dajeta toliko oprijema kot ga kažeta, merilnikoma hitrosti in vrtljajev, ki jima družbo dela zaslon potovalnega računalnika, pa bi lahko pritaknili še merilnik hladilne tekočine, olja tlaka v turbini ali podobnih informacij, ki so jih lastniki športnih vozil vajeni. Kot že napisano, je predvsem zaradi višine vozila občutek v vozilu prostoren in zračen. Voznik se zaradi majhnega števila stikal hitro znajde, kljub temu, da so nekatera precej nelogično postavljena. Potovalnemu računalniku namreč ukazujemo z dvema tipkama. Ena se nahaja pri merilniku za hitrost, druga pa kakšnih 30 centimetrov bolj desno na radijskem sprejemniku. Tudi ura se nahaja na radijskem sprejemniku in ni mi povsem jasno, kaj se zgodi s funkcijami potovalnega računalnika, če se lastnik odloči zamenjati avdiosistem. Še eno veliko pomanjkljivost ima colt. Kljub svoji majhnosti je zelo nepregleden. Zaradi ogromnega A-stebrička je potrebno veliko miganja z glavo levo in desno, da lahko nemoteno spremljamo promet. Colt je za svoj razred nadpovprečno dobro založen z opremo. Tempomat, ki ga takšen avtomobil sicer ne potrebuje toliko, je pa uporaben, senzor za dež, potovalni računalnik, klimatska naprava in elektronika za nadzor vozila, ki pa na veliko žalost ni izklopljiva. Dopuščam pa tudi možnost, da zaradi nelogične postavitve stikal nisem našel tistega, ki bi coltu 'snel ovratnico'.

Sedaj pa tisto, zaradi česar si ta colt nedvomno zasluži še ime ralliart. Liter in pol delovne prostornine s pomočjo turbinskega puhala pridela 110 kilovatov, ki nimajo pretiranega dela z dobro tono težkim vozilom. Motor je še stare šole turbinskih agregatov, zato se zbudi malo kasneje kot smo vajeni pri ostalih agregatih te zasnove, vendar, ko pride neenakomeren sunek moči, se kolesi, kljub elektroniki, ki omejuje moč pri zdrsu, hitro zavrtita v prazno. Prožnost je slaba pod mejno vrednostjo treh tisočakov in pol in odlična nad njo. K sreči so prestave dovolj skupaj, da je motor vedno v zgornjem območju vrtljajev in zagotavlja dovolj moči. Prestavna ročica sicer seže le do pete prestave. Pri preganjanju med ovinki zaradi ugodno izračunanih razmerji šeste ne boste pogrešali, močno pa boste hrepeneli po njej pri avtocestni vožnji, ki bi znižala trušč in ugodnejše vplivala na porabo bencinske 'župce'. Ob normalni vožnji poraba hitro pade pod dvomestno številko, pri priganjanju pa se prav tako hitro povzpne čez. Tako kot pri vseh turbobencinarjih. V povprečju pa se je davek gibal okoli dobrih desetih litrov. Podvozje zaradi visokega težišča in precejšnje zaloge moči na prednjih kolesih nima lahkega dela kljub pomoči elektronike. Nagibanja je preveč, zaradi tega pa tudi občutek za volanom ni povsem siguren, ker voznik nima vedno pravega občutka, če so kolesa še spojena s cestiščem ali ne.

Colt je zabavno vozilo, ki bo s svojim pospeševanjem presenetilo marsikaterega dražjega jeklenega konjička. Če ga boste jemali kot športnika, boste pri njem našli veliko pomanjkljivosti, če ga boste gledali kot mestnega malčka, pa boste pri njem našli ogromno 'sladkorčkov'. Le njegov lepši profil je potrebno pogledati.