Križanec a la carte

Dobro, saj ni edini, ampak Audijev trenutno najmanjši športni terenec Q3 ima dolg seznam dodatne opreme, s katerega lahko izbereš številne sisteme in dodatke, ki avtomobilu precej začinijo začetno ceno. To seveda ni slabo, ker smo kupci različni, eni zadovoljni s cenejšimi avtomobili, drugi za dražje z osnovno opremo, spet tretji želijo imeti vse, kar se da dobiti, in tukaj Audi ima kaj ponuditi. Ja, za tiste z malenkost debelejšo denarnico ali pa tiste, ki so pripravljeni naslednjih 5 do 7 let jesti fižol iz konzerve. Dovolj heca, čeprav tudi takšne zgodbe niso znanstvena fantastika, dejstvo je, da če si ogledujete modele ingolstadtske znamke, veste, da boste odšteli več. In tudi dobili več.

Po treh letih na cestah je najmanjši Q obiskal kozmetičnega kirurga, ki mu je zunaj samo malenkost popravil oči, sicer je slabih 4,4 metra dolg križanec praktično nespremenjen. To je dobro tudi zato, ker je Q3 s svojo velikostjo še vedno dovolj okreten, da ne povzroča težav pri parkiranju. V mestu, kjer je najbolj doma, se bo še vedno dobro znašel. Tudi nepreglednosti mu ne morem očitati, čeprav se lahko bratranec yeti, ki je narejen na enaki osnovi, pohvali z boljšo. S svojo značilno pojavo, ki pravzaprav sploh ni tako majhna, bo požel dovolj zanimanja, z nekaterimi novimi platišči in barvami, ki jih je prinesla posodobitev, pa bo še bolj raznolik.

Počutje v prevetreni notranjosti, ki kar prekipeva od kakovostnih materialov, je vrhunsko. Tudi prostora je v najmanjšem Q-ju dovolj za dva ali manjšo družino. Brez težav sem na primer v prtljažnik, ki sicer pogoltne povprečnih 460 litrov prtljage, spravil tudi otroški voziček in nekaj drobnarij, kar samo še potrdi prejšnjo trditev. Me pa še vedno moti polica prtljažnega prostora. Ta očitno zaradi dobrega razloga, ki ga Audijevi inženirji niso razkrili, ni povezana s prtljažnimi vrati, zato jo boste morali vedno sami dvigovati. Če prtljažnika ne uporabljate pogosto, vas ne bo motilo, če ga odpirate vsak dan večkrat, pa še kako. Na sprednjih sedežih se zelo dobro sedi in tudi občutek za volanom je takšen, kot smo ga vajeni iz audijev, prestižen. Na zadnji klopi bodo večji zaradi spuščajoče strehe manj udobno sedeli, prostor je kar utesnjen, za odrasle otroke pa bo še vedno super. Audi Q3 se lahko pohvali še s številnimi sodobnimi sistemi, ki smo jih vajeni iz večjih modelov znamke, kar je nujno za ta segment, in za marsikaterega bo potrebno odšteti zelo lepe vsote denarja. Zato pa je sistem za spuščanje po klancu na voljo serijsko, čeprav Q3 zelo strmih verjetno ne bo nikoli videl. Če vas je strah zakompliciranih multimedijskih sistemov, ki zahtevajo tritedensko usposabljanje pred uporabo, je tisti v Q3 zelo enostaven in se ga takoj navadite. Celo vrtenje gumba v 'napačno' smer med iskanjem opcij se po nekajminutni uporabi zdi bolj smiselno in hitro zleze pod kožo.

In če je Q3 med mirovanjem zelo udoben, je med vožnjo malo manj. Pri Audiju so očitno želeli narediti podvozje zelo čvrsto, da bo tudi v ovinkih čimbolj prepričljiv, čeprav ne vem točno, zakaj bi se kdo s takšnim avtomobilom želel peljati hitro. To pač ni športnik, zato se mu bolj poda podvozje, ki lažje požira cestne neravnine, tako pa na naših slabih cestah pošteno pretresa in je lahko občutljivim na zadnji klopi hitro slabo. Ni pa vse tako črnobelo, saj se Q3 na tistih nekaj urejenih cestah zelo lepo pelje, teče mirno in tiho kot vlak in tukaj pride do izraza višja cena v primerjavi z ostalimi križanci. Zvočna zatesnitev je tukaj pač toliko boljša. Tudi pogon na vsa kolesa (Haldex 4. generacije) je odličen, čeprav ga ne boste nikoli konkretno preizkusili, ker je avtomobila pač škoda za teren. Če vam vseeno ni škoda slabih treh tisočakov, boste lahko svojim znancem povedali, da ima vaš Q3 stalni štirikolesni pogon z elektronsko zaporo diferenciala, navor pa se po potrebi prenaša med sprednjo in zadnjo osjo. Vse skupaj deluje samodejno in dovolj učinkovito, da se boste lahko zanesli nanj, ko bo podlaga bolj zahtevna.

Za premikanje je v primeru testnega avtomobila skrbel dvolitrski TDI s 103 kW oziroma 140 'konji', kar je več kot dovolj za Q3, ki sicer z dobrimi 1600 kilogrami ni lahek. Prednost TDI-ja je, da precej lepo vleče v celotnem območju vrtljajev in je uporaben tudi pri številki 4000, kjer marsikateremu sodobnemu dizlu že poide sapa, poraba pa vseeno ni pretirana; na testu okrog sedem litrov na 100 kilometrov. Lahko bi bil še malo tišji med delovanjem, ima pa še zelo dober menjalnik s šestimi prestavami, ki mu na testu nismo imeli česa očitati. Še enkrat več velja omeniti, da se na urejenih podlagah pelje zelo suvereno in kljub večji oddaljenosti od tal odlično vztraja v želeni smeri. Ni izrazito podkrmiljen, poleg tega pa se tudi kompaktna karoserija pretirano ne nagiba. Tukaj je Q3 v vrhu segmenta.

Namenjen je tistim, ki se s trdo plastiko in slabo izdelavo pač ne morejo zadovoljiti. To ima seveda konkretno ceno, testni je stal 37.691 evrov, kar je dobrih 8 tisočakov več od vstopnega modela z bencinskim agregatom in pogonom na sprednji kolesni par. Če sem na začetku Q3 primerjal z menijem à la carte, je morda zanimivo, da bi vas z bogatim menijem lahko prišel celo več kot 76.000 EUR, pa bi še vedno ostalo za nekaj tisoč evrov hrane. Tudi zato se zdi testni meni kar uravnotežen, da ne bo preveč zaloge nad pasom.