Kaj ti bo 4WD, če imaš CR-V

Zadnji test honde CR-V je pokazal, da gre za odličen vsestranski avtomobil, ki se suvereno in udobno pelje na urejenih podlagah, kjer se tako ali tako najpogosteje nahaja, zmore pa se spopasti tudi s kakšnim makadamom ali drugače manj oprijemljivo podlago. V prejšnjem primeru je šlo za najbolje opremljeno različico z 2,2-litrskim tubodizelskim motorjem pod pokrovom in s štirikolesnim pogonom. Super avtomobil, takrat me je motilo le, da ima samodejni menjalnik zgolj pet prestav in da motor porabi več kot osem litrov goriva za vsakih 100 prevoženih kilometrov.

Sedaj je pred vami alternativa, ki porabi okoli dva litra manj in ima pogon speljan le k sprednjima kolesoma, z opremo elegance pa je kar 13.000 EUR cenejša. Preden zavihate z nosom, češ, da terenski avtomobil pa štirikolesni pogon vsekakor mora imeti, vam povem, da pri mnogih znamkah polovico prodanih križancev predstavljajo dvokolesno gnane različice. CR-V na fotografijah ima tudi šibkejši motor, nov 1,6-litrski agregat, ki je na voljo le v kombinaciji s sprednjim pogonom, ponuja pa 88 kilovatov moči. Pohvalili smo ga že v civicu in čeprav ima v večjem in težjem CR-V-ju težje delo, vseeno trdim, da gre za enega najboljših štirivaljnih dizlov na trgu. Tudi v tem avtomobilu je namreč zelo prepričljiv.

Moči je dovolj, da ne boste imeli občutka podhranjenosti, predvsem zato ne, ker ta motor bistveno bolj zvezno vleče že od najnižjih vrtljajev, pri katerih je občutno bolj prožen od starejšega in močnejšega agregata. Obenem je na testu povprečno porabil le šest litrov, kar je občutna razlika s prejšnjim, v samih zmogljivostih pa ni tako očitna. Takšna poraba je za liter večja od civicove, a še vedno pohvalno majhna.

Če mi je šel v prejšnjem testu malce na živce le petstopenjski samodejni menjalnik - predvsem zaradi predolgih razmerij, zaradi katerih se prožnost izgubi - pa je šeststopenjski ročni v tem primeru vrhunski izdelek. Hodi so natančni in lahkotni, ta menjalnik je eden najboljših na trgu. In spet lahko dodam, da je položaj za volanom res dober, z ročico tik ob vozniku, armaturna plošča je sicer dokaj enostavna, a pregledna in kakovostna, hvalim še veliki vzvratni ogledali.

Je pa CR-V s tem motorjem od prejšnjega lažji za kar 116 kilogramov, kar je dobro in slabo. Dobro, ker je nekoliko okretnejši in lahkotnejši, med vožnjo prav nič ne opominja, da je avtomobil velik in to mi je všeč. Slabo pa, ker se mi zdi, da niso prav nič spreminjali nastavitev blažilnikov, zato nekatere grbine požre manj elegantno, se mi zdi, da so sedaj, ko so manj obremenjeni z maso vozila, pretrdi in se včasih ne posedejo dovolj. Ni neudoben avtomobil, se pa razlika pozna.

Vprašati se morate dvoje. Najprej, če je oprema elegance dovolj. Zame dejansko je, ker ne pogrešam dosti stvari. Mogoče boljše sedeže, ki jih je imel executive, čeprav tudi slednji niso slabi, in biksenonska žarometa. To pa je to, za občutno nižjo ceno bi brez težav živel tudi brez slednjega.

Predvsem pa se vprašajte še, če potrebujete štirikolesni pogon. Recimo, če boste vlekli kakšno počitniško prikolico, za resen teren pa raje izberite subaruja. Če štirikolesnega pogona ne potrebujete, je tole idealni CR-V. Dovolj poceni, zelo prostoren, dobro opremljen in odlično se pelje. Meni osebno takšen celo bolje izgleda, ker ima dodatne pragove in ostale lepotne dodatke.