Teksaški ranger

Tokratni testni ranger ni prvi, ki smo ga sprejeli v uredništvo in bolj zvesti bralci oziroma gledalci se boste spomnili, da smo lansko leto v zasneženo okolje avstrijskih Alp že poslali takšen Fordov poltovornjak. Takrat celo še bolje opremljeno, močneje motorizirano in barvno bolj udarno različico wildtrak. Tokrat pa smo namenoma vzeli nekoliko cenejšo izvedenko, po kateri nedvomno poseže več kupcev, in na zahtevnem terenu preverili, če odsotnost divjega imena kaj zmanjša njegove plezalne sposobnosti.

Fama okoli poltovornjakov je v Evropi bistveno manjša kot v Ameriki, kjer je že zaradi bistveno ugodnejše nakupne cene vozil, velja za praktično vsa vozila nasploh, zaradi bistveno nižje cene goriv in tudi zaradi občutno širših cest ter okolice lastništvo takšnega vozila lažje. Posledično so tam poltovornjaki izjemno priljubljeni, četudi le redkokdaj res potrebni. Pri nas je zadeva povsem drugačna in po poltovornjakih posegajo predvsem tisti, ki jih res potrebujejo. Ne nujno le gozdarji, gasilci in podobne službe, tudi za osebne potrebe nekaterim ta vozila zelo ustrezajo. So pa dražja, v večini primerov precej neudobna in v določenem smislu celo neuporabna, zato je treba natančno vedeti, čemu boste takšno vozilo potrebovali. Kljub temu, da je ravno Fordov ranger eden najbolj prepričljivih, so prodajne številke majhne. Če poltovornjak vseeno potrebujete, si spodaj preberite, v čem je ranger najbolj prepričljiv.

Praktično vsem poltovornjakom je skupen štirikolesni pogon z zaporo diferenciala ali več zaporami, vsi so od tal oddaljeni dovolj, da se ne ustavijo na prvi skali in vsi zmorejo premagovati precejšnje vodne ovire. Na papirju in v teoriji torej praktično identični. Ampak razlike so in to dovolj velike, da se velja odločati malo dlje. Ranger je denimo v večini zgoraj naštetih elementov najbolj prepričljiv. Bresti zmore skozi 80 centimetrov globoko vodo, a številko upoštevajte z rezervo, saj vam jo v praksi hitro lahko zagode blatna podlaga, na kateri bodo gume zdrsnile in bo vozilo počakalo na mestu. Med manj prepričljivimi je edino pri poglavju bočnega naklona, a verjemite, da si bo večina med vami premislila riniti naprej že mnogo pred doseženo mejo. In tudi sredinska zapora diferenciala pomeni, da je ranger pravi alpinist. Mi smo cenili predvsem veliko oddaljenost od tal, zaradi katere tudi na zahtevnem terenu nikoli nismo nasedli. Zaščitne stranske cevi so sicer pravi modni dodatek in naredijo ranger vizualno bolj robusten, so pa obenem prva stvar, s katero boste udarili ob tla pri vožnji po zahtevnih terenih. Pri tem fordu predvsem cenimo neverjetno nosilnost, ki zagotavlja, da je ranger tudi prava šerpa, ena najboljših med sebi enakimi. Ker na hudem terenu večina med vami ne bo pogosto, lahko ranger pohvalimo zaradi prostorne kabine. Po prostornosti in udobju mu med tekmeci praktično ni para, okolje je moderno in dobro sestavljeno. Z upoštevanjem, da gre v osnovi za delovno vozilo, zato je kakšen kos plastike bolj trd in robusten, vsekakor pa upoštevajte, da ob praznem vozilu zadek vseeno poskakuje in vožnja ni najbolj udobna.

Petvaljni turbodizelski agregat je vsekakor odlična izbira, je zelo zmogljiv in navorsko radodaren, a tudi takšna manjša različica ni bistveno manj prepričljiva. Še najmanj nas je prepričala razlika v porabi, 2,2-litrski štirivaljnik je na testu porabil le okoli pol litra manj od zmogljivejšega brata, sicer pa je dovolj zmogljiv, le za odtenek manj uglajen, navora pa ravno tako ponuja povsem dovolj. Glede na to, da je poraba vseeno manjša, manjši je strošek cestnine in nakupna cena je nižja, priporočamo prav ta motor.

In tudi oprema limited bo zadostila večini potreb, opreme wildtrak s tem motorjem tudi ni mogoče dobiti. Okoli 3.500 evrov manj vam v tem primeru prinese nekoliko šibkejši motor, med stvarmi, ki smo jih sami pogrešali, pa je predvsem vzvratna kamera in prostoročna povezljivost z mobilnim telefonom. Oboje lahko tudi dokupite v enotnem paketu, a je cena slednjega skoraj tolikšna, kot omenjeni cenovni prihranek. Skupaj z DDV in ob upoštevanju popusta v vrednosti več kot dveh tisočakov, je cena testnega rangerja nanesla na 30.060 EUR, med doplačilno opremo je bila le kovinska barva. Ranger je torej vsekakor eden najbolj prepričljivih predstavnikov, še enkrat pa poudarjamo, da velja upoštevati, da so tovrstna vozila zaradi svoje namembnosti (velika nosilnost in terenske sposobnosti) nekoliko hendikepirana na ostalih področjih. Ampak vsekakor zelo zanimiva.