Ob premišljevanju o avtomobilskih bombicah, ki so vsakodnevno še dokaj uporabne, se mi v misli najprej prikradejo megane RS, focus ST ali golf GTI. Na ostale pomislim redko, na giulietto quadrifoglio verde pa dejansko nikoli. Nekako se ne zdi dovolj športna, da bi jo postavil v isti koš, pa čeprav sploh ne izgleda prenežno, ko stojiš ob njej. Tudi moči nima premalo, saj konjenico v prostorninsko majhnem agregatu kar razganja.
Tudi če ne verjamete besedam, da imajo alfe neko posebno karizmo, se enkrat samo ustavite ob takšni giulietti in jo pet minut glejte. Lepa je in elegantna, takšna deteljica pa obenem še ravno prav agresivna. Podaljški, spojler in difuzor zadaj ter dvojna izpušna cev izžarevajo športni karakter, svoj pridih dodata še ogledali iz karbona in mat barva. Prav barva veliko doda pri izgledu, je pa takšna matirana precej bolj občutljiva na krtače iz pralnic ali na ptičje iztrebke in jo je treba bolj skrbno vzdrževati. Notranjost je po vseh teh letih še vedno vzorna, položaj za volanom je perfekten, oziroma bo, ko si boste nastavili naslon sedeža, če vam bo uspelo.
Vrtljivi gumb je namreč stisnjen ob plastični zaključek varnostnega pasu in prostora za roko je zelo malo, vse skupaj pa je precej štorasto. No, po prenovi so dodali nekaj novodobnih elementov, denimo zaslon na dotik, ki deluje dobro in je pregleden, volanski obroč lepo sede v roke, sedeža pa sta zelo udobna in v spodnjem delu ponujata celo veliko bočne opore, te pa je za športno uživanje premalo ob zgornjem delu hrbta. Oziroma, rečeno drugače: na dirkališču bi vas premalo sedežnega oprijema zmotilo, na cesti pa vas ne bo.
Štirivaljnik z vsega 1,75 litra prostornine seveda ne more brundati ne vem kako zanimivo, ampak je vseeno prijetno uglašen, ko se zavrti. Dejansko dobi prav zanimivo noto, kakršne večina tekmecev ne, in v načinu dynamic iz izpuha tudi malo poka. Ravno dovolj, da boste ves čas vedeli, da sedite v najmočnejši izvedenki. Takšna najmočnejša deteljica ima sedaj 240 'konjev' in samo robotizirani menjalnik, dvosklopčnega, ročni ni več na voljo. Menjalnik dela hitro, obvolanski ušesci lepo ubogata in so priročni, pri speljevanju menjalnik ne cuka preveč in je tudi hiter, zato glede samega delovanja nimam pripomb. Vendar pa sam v teh avtih vseeno raje vidim ročnega, da je še malo več dela in sem kot voznik bolj vpleten v samo vožnjo. Več nadzora je pač bolje.
No, po prenovi je takšna giulietta kar sekundo hitrejša do stotice, šest sekund potrebuje, kar ni najhitreje v segmentu, je pa precej hitro. Le pri porabi goriva se ta motor še vedno zatika in majhna prostornina ni ravno recept za majhno porabo. Ob prenovi so ga seveda malce dodelali, a še vedno porabi več od marsikaterega tekmeca. Pri res umirjeni vožnji ga boste morda spravili celo na manj kot devet litrov, običajna vožnja s kakšnim hitrejšim pospeševanjem bo že poskrbela za dvomestno cifro, priganjanje pa se bo izkazalo s porabo okoli 15 litrov. Testno porabo smo z nekaj kontroliranimi izbruhi zaključili pri dobrih dvanajstih litrih.
Večina današnjih športnikov tega segmenta poskuša biti uporabniških hibridov, nekaterim to uspeva bolje in drugim slabše. Giulietti kar dobro. Pri vsakdanji vožnji je nenaporna in dovolj uporabna, krmilni mehanizem ni pretežak in podvozje ni pretrdo. Seveda je trša od običajne giuliette in povozje je centimeter bolj pritisnjeno k tlom, ni pa preveč agresivna. In v zavojih je precej hitra, zadek zna pri zaviranju v ovinku celo malenkost poskočiti ven, a ne preveč, da bi bilo strašljivo. V bistvu je celo zabavno in prijetno, športno pač. Me pa moti, da je kljub elektronski zapori nos preveč nemiren, hitro spreminjanje smeri mu ne diši in v nekaj bolj zaprtih segmentih smo ga nehote pripravili, da je odreagiral precej živčno. Prav zato pri hitri vožnji giulietta ni tako enostavna kot nekateri tekmeci in zahteva kar precej zbranosti, da ne pobegne po svoje.
Če se sprašujete, ali je tako hitra kot megane RS ali focus ST, je odgovor ne. Je pa zelo hitra, predvsem pa od ostalih elegantnejša in pri običajni vožnji povsem nenaporna. Super zadeva za dobrih 31.000 EUR, vključno z doplačilom za to hudo mat-barvo, ki stane tisočaka. V bistvu moram na takšno giulietta pomisliti večkrat, ker je vsekakor zanimiva. Tudi vi dajte.