Pred letom so pri Audiju prenovili svoj najmanjši model, ki sicer igra kar pomembno vlogo v ponudbi štirih krogov. Pri nas, na primer, predstavlja 8-odstotni delež celotne prodaje audijev.
Kaj je novega? Za začetek sprednje in zadnje luči, maska in rit. Luči so zdaj res atraktivne in učinkovite, zadnje z LED-tehnologijo pa poleg dobre svetilnosti še izgledajo super ponoči. Ostale spremembe so nepoznavalcem skrite, morda kot zanimivost le to, da je prenovljeni sportback za 2 centimetra daljši zaradi spremenjene oblike obeh odbijačev. Ko odprete vrata, boste videli še manj novosti, samo nekaj novih materialov in barvnih kombinacij, ampak spremembe so bile nepotrebne, ker je ambient tudi po štirih letih še vedno najboljši v tem mikro-segmentu.
Za volanom kar težko verjameš, da sediš v manj kot štiri metre dolgem avtu, ker je položaj skoraj enak kot v novem A3, pelje pa se bolje kot marsikateri večji avto. Sploh s športnim podvozjem leti kot strela, čeprav bi ga sam raje pustil za najmočnejše različice A1, v tem primeru pa izbral običajno, ker je s tem enostavno preveč neudoben. Kdor obožuje dinamiko tudi s šibkejšim motorjem, pa bo navdušen nad odlično vodljivostjo in kljub razmeroma kratki medosni razdalji (2469 mm) še vedno dobro stabilnostjo tudi pri malo večjih hitrostih. Petvratni A1 ima sicer enako dolgo medosje kot trivratni, tako da razen dodatnega prostora drugih razlik med vožnjo ne bi smelo biti. Občutek na volanu je dober, čeprav ne na ravni minija. Tudi zadek je pri A1 sportback manj nemiren kot pri omenjenem konkurentu, da bo všeč manj veščim voznikom oziroma predvsem voznicam.
1,6-litrski turbodizelski TDI ni nov, je pa rahlo prenovljen, kar pomeni več moči! No, 8 kilovatov več ima kot prej, kar je 11 'konjev', ampak motor je v tej mali karoseriji še kako živahen. S hitrim menjalnikom je tako lepo usklajen, da se zdi že skoraj športen, kar od avtomobila z dizelskim motorjem s 85 kW, torej 116 'konji', ne bi ravno pričakoval. Še vedno mislim, da je boljša izbira bencinski 1,4 TFSI, ki je dober tisočak cenejši, ampak, če mora biti dizel, je to prava izbira. Čeprav poraba niti ni bila tako majhna, na našem testu okoli 6 litrov na 100 kilometrov.
Audi menjalniku DSG pravi S-tronic. 7 stopenj ima in ga v takšnih malčkih kar nekako nismo vajeni, pa se še kako dobro obnese. Kot vedno je neroden, če imate veliko za prestavljati naprej in nazaj na kakšnem tesnem parkirišču, ker za prestavljanje iz vzvratne v 'drive' potrebuje celo večnost in še cukne, ko speljete, med vožnjo pa prestavlja kot da ga ni, tako dober je. Če bi bil cenejši, bi absolutno trobil, da ga morate vzeti, ker stane 2 jurja, se pa prej malo ugriznem v jezik.
In še tisto o 'strahu': 28.414 evrov. To je ta številka. Ampak dobro, testni je imel paket opreme sport in kup dodatkov, kot so aluminijska platišča, posebno tkanino, športni volan, Audi drive select, s katerim nastavljate odzivnost plina, športno podvozje in tako naprej. Ne boste pa za to ceno dobili še tempomata in navigacije, ker so ju verjetno pozabili obkljukati ob naročilu, druge razlage nisem našel v času testa. Glede na našteto vam je lahko jasno, da pri podobno velikih avtomobilih drugih znamk določene dodatne opreme niti na ceniku ne boste videli, in tudi zato imajo premijski malčki v osnovi višjo ceno, če vas že kvaliteta izdelave in izbor materialov ne prepričata. Še ta malenkost: prostor je v A1 kljub petim vratom zelo omejen. Če je spredaj bogato odmerjen, ga je zato toliko manj na klopi in tudi dostopnost tja je zaradi majhne odprtine vrat nerodna za večje ljudi. Je pa še vedno bistveno bolj uporaben kot model s tremi vrati, ki je pri nas navdušil tako malo kupcev, da ga niti na ceniku ni več, čeprav si ga lahko zaželite pa vam ga bodo ob ustreznem doplačilu pripeljali v domovino.
A1 je še vedno tartuf med avti. Drag kot žafran, slasten kot najboljši zrezek, hja, za izbrane okuse je. Če želite res dober mali avto, je to to, če razmišljate, katero škodo dobite za ta denar, pa niti testa ne berite, čeprav ste ga že.