Zvezno pospeševanje

Outback je po navedbah Subaruja čisto nov. Sam sem najprej mislil, da gre samo za prenovo, ampak je avto v resnici malo, čisto malo, večji in celo malo drugačen. Samo malo, ker baje lastniki starih nočejo sprememb. Mogoče niste vedeli, da je bil to prvi tovrsten avtomobil, pa še zdaj sami ne vedo, ali gre za povišan karavan ali križanec. Se tudi ne obremenjujejo, kar ljubitelji znamke še toliko bolj cenijo, zato pravi pristaši kar sami poiščejo pravi kanal, da si ga omislijo. V Sloveniji trenutno pri treh prodajalcih.

Revolucije ni, kar je jasno že na pogled. Največ napredka je pri opremi in občutku znotraj. Materiali so veliko bolj kakovostni tudi na otip, ker so lastniki nemških znamk vedno vihali svoje nosove nad subaruji, čisto nov je osrednji del z lepim in kar odzivnim zaslonom, ključ imate lahko ves čas v žepu, zunaj imate lahko zdaj tudi 18-palčna platišča, čeprav so na testnem 17, prtljažnik se odpira s pomočjo elektrike, ročna oziroma pomožna zavora je zdaj električna za ročico menjalnika in novost je baje izredno napreden sistem Eyesight. Testni avto je imel očitno neko napako, ki to v resnici ni bila, ker smo preverili na servisu, in potem sistem zaradi varnosti več ni deloval, zato ga nismo mogli preizkusiti v praksi. Če bi, bi baje namesto mene zaviral, če bi se pojavilo kaj nevarnega pred mano, me opozarjal na črte na tleh, skratka, opazoval namesto mene. Zadeva je v avtu vidna že od daleč, ker ima tik pod stropom nameščeni dve kameri namesto radarjev ali laserjev, z naprednimi algoritmi pa zna prepoznati marsikatero nevarnost, čemur so se Japonci baje še posebej posvetili, zato bo v prihodnosti večina njihovih avtomobilov opremljena prav s tem sistemom.

K sreči pa so subaruji v prvi vrsti zanimivi zaradi drugih kvalitet. In spet, outback niti malo ne razočara. Že samo svojevrsten imidž je vreden svojega denarja in avtomobil še vedno ne deluje nastopaško. Predvsem pa je outback eden najbolj udobnih avtomobilov sploh. Luknje tako lepo požira, da je skoraj neverjetno, ker konkurenca s klasičnim vzmetenjem tega še vedno ne zna. Šele zračno vzmetenje, ki je seveda bistveno dražje, pri določenih avtomobilih ponuja podoben nivo blaženja in čeprav se karoserija outbacka še vedno nagiba, to ne pomeni, da ne gre hitro. Ker ima z bokserskim motorjem nizko težišče, se z veseljem zapodi v ovinke, tudi tukaj se čuti napredek v primerjavi s starim modelom, ker je še malo bolj odločen. Če se pred vami pojavi malo slabša cesta z drsečo podlago, je pa sploh kralj. Mehanski štirikolesni pogon je odziven in uspe avto premakniti tudi če ima samo eno kolo oprijem, volanski mehanizem je dovolj hiter, da z dobro reakcijo voznik zna umiriti dokaj velik avtomobil, ima pa še vedno dolga previsa spredaj in zadaj, tako da pozabite na zahteven teren.

Čeprav so imeli prvi bokserski dizelski motorji nekaj težav, so jih baje Japonci zdaj odpravili, vsaj, kar se tiče delovanja, pa gre za enega boljših dizelskih motorjev. Na papirju moči ni veliko, zato v praksi ponuja več od pričakovanj, tudi z mesta dovolj odločno spelje. Kar nekaj hrupa je v prostem teku in takoj, ko speljete, nato pa postane precej bolj umirjen in se oglaša z bolj prijetnim bokserskim rožljanjem. Poraba goriva je pričakovanih 7 do 8 litrov na 100 kilometrov, kar glede na manjšo moč od konkurence ni malo.

Zdaj je v ponudbi samo neskončnostopenjski menjalnik lineartronic. Tudi sam jih nisem nikoli preveč maral, v outbacku pa sploh ne moti. Ne vrti se po nepotrebnem v visoke vrtljaje in ne ropota, razen če želite iz motorja iztisniti maksimum, za boljši občutek pa ima še prednastavljenih sedem prestav, da je vožnja potem podobna tisti pri klasičnem samodejnem menjalniku. Motorja seveda ne razganja od moči, ampak lepo vleče in ko zraven prištejem še klasično odličen stalni štirikolesni pogon, se mi zdi, da ga nič ne ustavi. V resnici je outback vse, kar boste od avta realno sploh kadarkoli potrebovali, tudi če se zapeljete z urejene ceste.