Poslednji mohikanec

Večina novih predstavnikov je namreč rezultat tega, kar kupci želite. Nekdo, ki bi rad imel hiter avtomobil, obenem pričakuje, da bo ta tudi dovolj udoben, da ne bo preglasen in naporen. Ne sme niti porabiti preveč in vanj je potrebno lahkotno vstopati, žena se nad trdim vzmetenjem ne sme pritoževati, sedeža naj ne bosta brutalno trda in motor naj ponudi dovolj navora, da ne bo potrebno ves čas prestavljati. Še bolje, ima naj samodejni menjalnik.

Večina predstavnikov z zmogljivimi turbomotorji to zna ponuditi in so hitri, vseeno pa mnogi izgubijo čar, ki ga športne izvedenke morajo imeti. Saj veste, kompromisi se vedno nekje poznajo. Megane RS jih ne sklepa in zato je briljanten. Njegovi tekmeci so le redko tako neokrnjeno brutalni. Leon cupra je podobno hiter, a pri normalni vožnji nič bolj zanimiv kot leon z motorjem 1,2 TSI. Celo neverjetno hitri focus RS ni tako dramatičen, ko boste peljali otroke v šolo, pravzaprav enako brutalnost razkazuje in ponuja le še civic type-R.

Pravi puristi zato vedno bolj pogrešamo tisto, zaradi česar so avtomobili, kot je RS, sploh zanimivi. Takšen avto mora biti zanimiv tudi takrat, ko boste povsem umirjeno vozili otroka v šolo, ne le pri brutalno hitrem piljenju ovinkov. Zato je bil tudi manjši clio RS v prejšnji generaciji fantastičen, pa čeprav je bilo za hitro vožnjo treba delati. Imel je karakter in tega ima tudi megane RS.

Torej, gledate najboljšo različico aktualne generacije, ki vozniku utrip dvigne še preden spelje. Brembo, Öhlins, Recaro, Akrapovič, vse to so imena, ki nakazujejo, da so avtomobil dobro opremili in stvari pošteno premislili. Je megane RS hiter? Je, seveda, motor ima 200 kW moči. Je naporen? Niti ne, čeprav je od zgoraj naštetih trši, dvoje vrat pomeni, da boste otroke v njihove sedeže malce bolj nerodno zapenjali, sedeža sta izrazito športna in krmilni mehanizem je težak. Za nastopače, ki bi radi prejemali le poglede mimoidočih, tole ni. Za avtomobilske uživače pa eno najboljših orožij v avtomobilizu. 

Öhlinsovi blažilniki so zakon. Avtomobil je sicer čvrsto nasajen na cesto in to se čuti, obenem pa ni nesramno trd in blažilniki neverjetno suvereno pobirajo neravnine, obenem pa zasidrajo avtomobil čvrsto na cesto. RS cesto objema kot vlak tračnice, res, težko razložim, kako noro se pelje z le sprednjim pogonom. Bi rekel, da se takšen cup celo na cesti pelje za odtenek bolje zaradi takšnega podvozja, razlika se občuti.

Drugi diamant je motor, ki je zelo prožen že pri nizkih vrtljajih. Seveda bi si spodaj želel še malce več navora, a je za svojo prostornino vseeno zelo živahen. Se spominjam, da je bil subaru WRX STi bistveno bolj anemičen, dokler vrtljaji niso presegli številke 3.000. Zvok je dokaj zanimiv, precej atraktiven pa postane, ko ga zavrtimo. In na blokadi tako lepo poka, da sem pogosto namenoma zamudil s prestavljanjem v višjo. Akrapovič obvlada. Če vas zanima, kakšna je poraba, potem to ni pravi avtomobil za vas. Sicer pa okoli 11 litrov.

Slabosti? V bistvu sta samo dve. Ker je tako nenaporno hiter in tako dobro leži na cesti, boste vedno prehitri. Tudi, če boste nekje na podeželski cesti povsem ležerno vzeli ovinek, boste občutno hitrejši od ostalih, verjetno tudi od omejitev, tako fantastična je lega. In druga? Kmalu pride novi RS in če bo vsaj malo podoben temu, bo neverjeten. Če ne bo, pa predlagam tega. Vam ne bo žal, sploh sedaj, ko ima res odlično ceno. Takšen najboljši RS namreč stane le trideset tisočakov, kar je fenomenalna cena za takšen stroj. Če ne boste izbrali različice cup, pa še tri tisočake manj.