Postavljanje trendov in sveže cunje

Za tiste, ki ste preleni za prebiranje celotnega testa, seveda, golf ostaja golf in v svoji dobrobiti še vedno avtomobilska stalnica, je pa z novo, že osmo, generacijo vseeno naredil tolikšen korak v drugačno smer, da se o njegovi biti vseeno lahko začnemo spraševati. Samo pomislite: vas je kdaj polariziral s svojo obliko? Je kdaj ljudi razdelil v dva tabora in bil nekaterim izjemno lep, drugi pa so nejevoljno negodovali? Nikoli! Pa je to v avtomobilskem svetu nekaj povsem vsakdanjega, samo poglejte prvi nissan juke, aktualno hondo civic, prvi BMW X6 ali pa prvo Fiatovo multiplo. OK, slednja je pač enostavno grda, ni sploh nikomur všeč. In po novem polarizira tudi golf.

Preden sem ga videl v živo le na fotografijah, sem si, jasno, ustvaril nekakšno mnenje. Ni mi bil všeč in ko sem prevzel testnega, sem se takoj začel čuditi res nenavadnemu nosu s še bolj nenavadnimi lučmi. Ko sem z njim preživel nekaj časa, sem se oblike sicer navadil, še vedno pa mi spredaj enostavno ni lep. Luči se mi zdijo čudne oblike in preveč potlačene, zato 'gobec' izgleda hecno. Tudi pri zadku imam lahko kakšno malo pripombo, ampak je manj agresivno nenavaden in jo bom zato pustil le zase. Sem pa ugotovil, da me z boka malo spominja na nekdanji scirocco in mi je že bolj simpatičen. To je prvič sploh, da golfova oblika tako polarizira, in v bistvu prvič, da je na voljo tako nenavadno atraktivna barva, s katero se pač ne bo mogel nikjer skriti. Ja, vem, tudi golf 3 (in še kakšen) je bil lahko že ’zenfasto’ rumen, ampak ne tako sijoče …

Za drugi šok bo najbrž za klasičnega lastnika kateregakoli prejšnjega golfa poskrbela notranjost in to je morda še večja težava za konzervativne voznike. Fizičnih stikal praktično ni in vse se upravlja preko zaslonov. Seveda danes vsi proizvajalci delajo podobno, ampak golf je golf. Sinonim zadržane enostavnosti, lahko rečete tudi dolgočasnosti, ampak vseeno je ponujal nekakšno stalnico in nekatere res odlične vrednote, zaradi katerih ste ga imeli radi. Tudi zaradi katerih smo ta razred poimenovali ’golfov’ in zaradi katerih so se številni tekmeci poskušali tem vrednotam karseda približati. Saj veste, mortadela se tudi ne sme kaj dosti spreminjati, ker pač točno veste, kakšno si želite in kakšna mora biti. Ampak, očitno mora iti tudi golf naprej. Z napredkom seveda uporabniki veliko pridobijo, na primer lučke za osvetljavo kabine, ki se zatemnijo, če se jih dlje dotikate, da si nastavite moč osvetlitve. O takšnih funkcijah smo lahko še nedolgo nazaj le sanjali. Sploh v tem razredu avtomobilov.

K sreči tudi ostalo deluje precej dobro in hitro, čeprav si je ob spoznavanju potrebno vzeti kakšno urico, da vse dobro razumeš. Potem pa gre. Če zaslon sploh deluje, Volkswagen je imel na tem področju kar veliko težav in tudi pri testnem vse funkcije vedno niso delale brezhibno, nekajkrat se nam je celo zgodilo, da je sistem popolnoma blokiral in ponovno začel delovati šele, ko je avto zaklenjen stal kakšno uro. Sem prepričan, da bodo težave hitro 'polikali’, ker (ko deluje) je zaslon s svojo ločljivostjo super in pregleden, večino časa tudi dovolj hiter, le včasih se ob hitrem tipkanju za stotinko ali tri zatakne, ker procesor očitno vsega ne zmore opraviti tako hitro. Ampak boste to opazili le najzahtevnejši uporabniki bliskovitih mobilnih telefonov s hitrim osveževanjem zaslonov, ostali pa ne, ker je vseeno hiter in premiki so tekoči.

Čeprav imam še vedno najraje fizične gumbe, je drsna ploščica za spreminjanje glasnosti najboljša rešitev doslej, če že ni pravega gumba. Natančno in enostavno. Resnično morda manjka le gumb za kroženje notranjega zraka pri prezračevanju, ker je funkcija na voljo šele potem, ko s prsti potegnete navzdol po zaslonu in jo odkrijete. Pač, en korak preveč, ko se v trenutku pred vami znajde smrdljiv tovornjak. In zelo mi je všeč tudi miniaturna prestavna ročica robotiziranega menjalnika DSG. Zakaj bi bila velika, če itak prestaviš v 'drive', preden spelješ, potem pa se je ne dotikaš več vse do konca poti.

Golf je bil od nekdaj povprečno prostoren in tukaj ne polarizira niti novi. Imate bolj in manj prostorne avte, v vsakem primeru je prostora na zadnji klopi dejansko dovolj tudi za odrasle, če se ravno ne pišejo Brezec, in prtljažnik je precej spodoben ter oglat in zato uporaben. Pa še nekakšno mini dvojno dni ima, če boste ravno potrebovali tri dodatne centimetre višine. Tudi odlagališč je veliko, vse štima, notranjost vas bo nasploh precej razveselila, spredaj so tudi materiali kvalitetni na otip in vse je izdelano kot v tanku; torej, kot je vedno bilo. Če bi hoteli mehke vratne obrobe tudi zadaj, bo treba pa v garažo zapeljati passat, pri golfu so namreč trde. Varčevalni ukrep.

Ena najboljših lastnosti golfov je bila vedno tudi vozniška enostavnost. Ne, ni tako lahkoten in zabaven kot kakšen focus, civic ali mazda3, vseeno pa je tako prijeten, da ga boste osvojili v nekaj minutah. Sedi se odlično, preglednost je dobra, volan lepo sede v roke, stikala so na … aja, stikal ni, no, pač, vse ’štima’. Takšen, ki nima oznake GTI in kakšnih posebnih dinamičnih apetitov, se mi je v zavojih občasno zdel malenkost pretežak v nosu, ampak pod črto moram priznati, da se res dobro pelje. Tudi ob malce hitrejši vožnji po kakšni ovinkasti cesti vas ne bo razočaral, lepo sledi ukazom in občutek na volanu je vedno dovolj dober. Predvsem pa je dovolj udoben, da ponudi klasično 'golf' vozniško počutje.

Potem pa motor. Tokrat je v podkožju brnela klasika: dvolitrski TDI s 110 kilovati oziroma 150 ’konji’. Kaj je lahko v golfu bolj klasično od tega? Motor je zvočno zelo dobro zadušen in ga boste celo zunaj slišali manj kot enakega v passatu, zelo lepo je prožen in vedno konkretno vleče, na testu pa je porabil okoli 5 litrov, pa čeprav smo bili veliko tudi na avtocesti. Rezultat je odličen. Pa še z menjalnikom res fino sodelujeta, sedemstopenjski DSG je bil tokrat zadolžen za delo, ne cuka kaj dosti pri speljevanju in hitro skače med prestavami. Že v načinu comfort je dovolj dober, da sploh ni potrebe po menjavi voznih programov.

Še malo se lotim luči, ker je na njih tokrat pisalo IQ lights! Ne le, da imajo lepe LED-trakove za dnevno luč, ampak so tudi matrične in ponoči res odlične. Učinkovito poskrbijo, da je okolica res dobro osvetljena in jih vsekakor priporočam. Pri testnem paketu style je zanje treba doplačati 770 EUR, kar je dobra cena, pri bolj osnovnih pa 1.800 EUR. Tudi na platišča sem se hitro navadil, čeprav mi najprej niso bila všeč, ker me preveč spominjajo na tiste pri hibridih. Pa ključ je nov, tudi nekako v smislu digitalizacije in z manj klasičnimi gumbi.

Zadnjič je mimo mene prišla skupina štajerskih mladenk na dekliščini in kljub vsej svoji zabavi so golf takoj opazile in se želele ob njem fotografirati, dokaz je tuakaj. To pomeni, da je večini spet všeč in bo najbrž dosegal podobno prodajo kot prejšnje generacije. Zadnja pri nas denimo je na primer prepričala več kot 3.000 kupcev na leto, kar je zavidanja vredna številka, čeprav ni med najcenejšimi predstavniki in tudi nikoli ni bil. Dobrih 20 'jurjev' boste po novem odšteli za osnovnega, za le malenkost večji znesek recimo lahko dobite skoraj polno opremljen civic s ’180-konjskim’ motorjem, ampak lastniki golfa ga niti pogledali ne boste. Testni je stal 33 tisočakov, pa bi sam dodal vsaj še vzvratno kamero.

Golf je skratka še vedno golf in je lahko le eden, ostali pa se mu zgolj trudijo približati. In zato je moje mnenje o obliki vredno natančno nič, pod črto je še vedno zelo kompetenten in za večino voznikov enostavno perfekten avtomobil.