Šminker, ki ni za šminkerje

O posebni prostornosti pri miniju težko govorim; kot pove že ime samo, je avtomobil majhen. No, vsaj za večino predstavnikov te znamke to drži, zlasti, ko govorimo o prostoru na zadnji klopi. Ta je v navadnem miniju tako stisnjena, da odrasle osebe ne bi posedel tja, ker bi v nekaj minutah začela glasno negodovati. Zato mi je pri tem coupeju zelo všeč, da zadnjih sedežev sploh ni. Na račun tega avtomobil ni nič manj praktičen, saj tja zadaj itak ni mogoče nikogar posesti, temveč kvečjemu bolj. Namesto tega je namreč mnogo večji prtljažnik, ki sedaj ponuja 350 litrov prostornine, vanj pa dejansko lahko pospravite tudi kaj več kot le majhno torbo.

Druga prednost je lahko tudi v tem, da sedaj ne bo potrebno več razlagati, zakaj kakšnega prijatelja ne morete peljati. Avtomobil ima le dva sedeža, oba sta zasedena in pika. Razlage, da mu zadaj ne bo udobno, so torej povsem odveč.

Kot vsi ostali pa seveda tudi mini coupe ponuja dovolj prostora potnikoma spredaj. Celo višji boste sedeli udobno, naš Žiga meri v višino 1,90 metra pa se ni prav nič pritoževal. Okolje je zaradi črnega stropa navidezno utesnjeno, a v športnem avtomobilu tudi mora biti. Le od preglednosti ne pričakujte preveč. Ker so stekla majhna in streha podobna nazaj obrnjeni čepici za baseball, se nazaj vidi slabo. V primeru, da se boste peljali hitreje od 80 km/h oziroma boste ročno dvignili zadnji spojler, pa še mnogo slabše.

A zaradi prostornosti oziroma preglednosti proti temu miniju ne pogleduje nihče. Večino zanimajo vozne lastnosti, pospeški, občutek v vožnji in podobno, kajne? Pa začnimo. Dober občutek boste doživeli že, ko se boste v ta avtomobil usedli. Se zasidrali v dokaj športen sedež, v roke prijeli majhen in debel volan ter poprijeli za kratko prestavno ročico. Potem boste avtomobil prižgali. Iz izpuha bo pribrzel zvok, ki ga od le 1,6-litrskega motorja ne bi pričakovali. Potem vas bo zamikalo stikalo »sport« in ga boste pritisnili, na mestu dodali plin in iz izpuha bo prav dirkaško počilo. Takrat vas bo mini coupe cooper S prevzel.

Potem se boste odpeljali. Upam, da sami oziroma vsaj brez vreščeče sopotnice. Prvi pospešek vas bo presenetil, motor ima zaradi majhne prostornine veliko turbino. Ta poskrbi za pogosto preveliko količino navora in tega boste na volanu še kako občutili. Zato volan držite močneje, ker ga bo ob pospeševanju vleklo levo in desno. Avtomobil bo pospešil zelo suvereno, iz izpuha pa bo počilo vsakič, ko boste popustili plin. Morda se vam bo zazdelo, da so pozabili namestiti vzmetenje, a brez skrbi. So ga, kljub temu pa je avtomobil sila trd. Na grbinah pošteno pretresa in ni za tiste s slabimi hrbtenicami. Je kot pravi gokart, zato se skoraj ne nagiba, le prilepljen je na cesto.

Stanje bo sicer bolj človeku prijazno takrat, ko način »sport« ne bo vključen, saj je stopalka za plin takrat manj občutljiva, predvsem pa volan manj trd in primeren tudi za kakšno nežno deklino. Naj vas pa opozorim, da je to vseeno avtomobil za tiste, ki v vožnji uživate in ne za nastopače. Slednji boste namreč ob njegovi trdoti trpeli.

Vse lepo in prav, a je tudi vsaj ena slabost. Cena. Takšen testni mini namreč stane 35.000 evrov. Za ta denar sicer dobite posebneža, ki ga ne bo imelo veliko ljudi, a za omenjeni znesek lahko dobite tudi megana RS. Ta je še hitrejši, zaradi zapore diferenciala bolj suveren v zavojih in konec koncev tudi prostornejši. In tudi tam ni potrebno skrbeti, da vas ne bodo opazili...