Za začetek s svojo ceno, ki znaša nekaj več kot 133 evrskih tisočakov, že takoj poskrbi, da bo na voljo le redkim. In tisti redki so seveda petični, izbirčni in zahtevajo veliko, kar je edino pravilno, zato mora biti odličen na praktično vseh področjih. In pri merljivih stvareh tudi je. Je mogočen na pogled, zelo kakovostno izdelan, uporabljeni materiali so odlični, tehnologija je sodobna, pod pokrovom pa se skriva motorna zver, ki bo vzela sapo še tako zahtevnim. Zato me je spomnil na slavnega Avstrijca z imenom Arnold.

Takšen X3 je nabit, ampak zelo lično in ravno na pravih mestih. Ne kriči na vse strani: 'Glejte me, glejte me', ampak svoje mišice kaže precej diskretno. Kot 'Švarci' takrat, če je imel na sebi majico. Je tudi močan, z novim motorjem, ki ob treh litrih prostornine s turbino podprtega bencinskega stroja ponudi kar 375 kW moči, torej 510 ’konjičkov’, je pravzaprav brutalno močan. Kot je bil Švarci takrat. Ampak tudi ta je s svojimi sposobnostmi zelo omejen, pospeševanja do 200 kilometrov na uro in več bo opravljal za šalo, ovinkov pa ne mara. Tudi Švarci je uteži lahko premetaval dan in noč, polmaratona pa ne bi pretekel nikoli.

V prostorskem smislu je X3 M pač klasični X3, to je jasno. Pomeni, da ima enako veliko prostora kot tisti z dvolitrskim dizlom v nosu, v praksi vsekakor dovolj za štiričlansko družino, ki je precej zahtevna s prtljago, saj 550 prtljažnih litrov ni malo. Predvsem pa je kabina zelo prostorna in zaradi visoke konture avtomobila zračna.

Spremembe zaradi večje cene so vidne znotraj. Sprednja sedeža sta po vzoru ostalih bavarskih vozil s črko M veliko bolj agresivna in na oko razburljiva, vseeno pa ostajata bolj 'civilna' in udobna kot v kakšnem M3. Tokratna črno-rjava kombinacija notranjosti je vse skupaj še dodatno poživila, zato je bilo počutje znotraj res prijetno. Za krepkih 100 tisočakov, kolikor stane, je BMW 7 seveda še bolj monden, ampak takšen X3 ob odlični notranjosti ceno opravičuje drugje.

Če ste zdržali s prebiranjem besedila vse do te točke, ja, bistvo tega avtomobila se seveda skriva v njegovih mišicah. Trilitrski turbobencinski stroj vsem štirim kolesom ponudi kar 375 kilovatov moči oziroma 510 ’konjičkov’. Takšna konjenica je bila pred desetimi leti dovolj za superšportnike, sedaj pa si z njo lahko omislite celo X3. Hah, kam gredo trendi … 500 ’konj’ v avtu, ki naj bi ponujal dovolj prostora za prevoz družine, pa dovolj dober štirikolesni pogon za kakšno pot v neznano in na neutrjeno podlago! No, nekaj tega smisla je izgubil.

Pozabite, da ima takšen M kakršnekoli ambicije po premagovanju terena. Že s prvim metrom vožnje po urbanih okoljih vam pove, da se dobro počuti edino na lepi podlagi, pa še tam se bojuje sam s sabo. Več kot dve toni tehta in ker je njegovo težišče precej visoko, je podvozje jekleno trdo. Med tremi stopnjami trdote lahko izbirate, prav tako isto velja še za volan in motorno odzivnost, ampak je že v načinu comfort absolutno pretrd.

Čeprav je s tehničnega vidika izjemen avto, zanj zaradi totalno neudobne vožnje smisla ne vidim. Dodatna moč in občutno trše podvozje pomenita, da poskakuje in pretresa celo na svilnato lepih cestah. Seveda se je po drugi strani sposoben z mesta do stotice izstreliti v vsega štirih sekundah, kar je izjemno, a roko na srce, kolikokrat boste to izkoriščali. Pri prehitevanjih in lagodnem 'kruzanju' veliko nad dovoljeno avtocestno omejitvijo je odličen, a vse to jemlje davek pri udobju. Če si želite sedeti visoko, si torej kupite klasičen X3, če želite imeti športen avtomobil, pa nižji M3. Hja, oboje skupaj v enem paketu ne gre, tudi torte z okusom pice ne morete kupiti, kajne? Moram pa pohvaliti njegov zvok, ker je dovolj uglajen, da vas ne bo nikoli motil, in hkrati dovolj renčeč, da bo godil vašim ušesom in tistim mimoidočih.

Dve toni težka stolpnica na kolesih torej ne kljubuje dobro ovinkom in pri malce hitrejši vožnji je na zaprtih odsekih skoraj strašljiva. Si pa vseeno zasluži eno pohvalo, in sicer zato, ker je pogon v večji meri speljan k zadnjima kolesoma, kar pomeni, da nos v zavoju lepo počepne v ovinek in kvečjemu zdrsne zadek, kar je lahko zabavno. Dokler z njim ne pride še prevelika masa, potem pa spet manj. In zato tole ni igrača, ki bi vam risala nasmeh v zavojih.

Po eni strani je BMW X3 M performance avtomobilska perfekcija, po drugi pa skupek, ki sploh ni logičen, še manj potreben. Si težko predstavljam, kdo bi bil kupec, morda kakšen Alain Prost, ki je najbrž še vedno divjak po duši in ga bo krotil, hkrati pa ga že malo mučijo kolena in nižjega M3 ne mara več. Ampak celo tu dvomim, da njegov hrbet ne bo jamral ob vseh pretresanjih že pri normalni vožnji, zato se bo tudi zares moral vrniti kar nekaj let nazaj.