V je dejansko najdražji tip klasičnega kombija, ki ga lahko kupite pri nas, cenovno druščino mu dela le še volkswagen multivan, čisto vsi ostali so občutno cenejši. Oziroma niti niso na voljo v kakšni pregrešno dragi različici, V pa je. Testni ima oznako 300 d, visoko ceno pa želi upravičiti še z 9-stopenjskim samodejnim menjalnikom 9G-Tronic, štirikolesnim pogonom in opremo AMG Line. Stane 90.000 evrov in tole sploh še ni najdražja različica.

Pri prenovi so zunaj oblikovalci svoje delo opravili odlično, sprednji del je dobil modernejše lučke in 'diamantno' masko, v zanimivi rdeči barvi zato zelo izstopa in po elegantnosti mu ni para. Znotraj je sprememb manj in posledično notranjost tudi manj navduši. Armaturna plošča je 'stara' in ne po vzoru najsodobnejših mercedesov s tistimi velikimi zasloni. Osrednji del armaturne plošče še vedno zaškripa ob dotiku z roko, kar je moja največja kritika. Okolje so sicer malce dodelali, ker je prej škripalo in pokalo vse okoli prestavne ročice, sedaj pa le še en del plastike nad njo. Torej izboljšave so, ne pa povsod. Tudi odlagališč je dovolj, manjka kakšno bližje rok, ne le tista povsem spodaj.

Občutek je nasploh vrhunski, usnjeni sedeži so zelo udobni, ne le sprednja dva, ampak tudi ostali. Zunanji imajo vsi še naslone za roke, krmiljenje je dobro nastavljeno, skratka, znotraj se boste počutili zelo gosposko. Snovalci so malce pozabili le na preglednost, srednja sedeža druge in tretje vrste bi morala imeti vzglavnika, ki se lahko povsem spustita v naslonjali in ne ovirata preglednosti nazaj, kot jo sedaj klasična.

Ena najboljših točk mercedesa V je nedvomno udobje. Podvozje je izjemno dobro nastavljeno, da elegantno požira grbine in hkrati v zavojih skrbi, da se ne ziba kot jadrnica. Tudi zvočna zatesnjenost je odlična, vozniško je V najbrž najbolj uglajen in eleganten kombi pri nas. Sploh s tako bogato opremo, kjer nas je razvajalo električno odpiranje stranskih in prtljažnih vrat, doplačilna možnost odpiranja zgolj stekla pri prtljažnih vratih in še marsikaj.

Seveda omenjeno lahko ponudijo tudi cenejši in bolj 'plebejski' kombiji, vendar prav nobeden od njih ni tako vozniško prijeten in obenem ne ponuja še drugih priboljškov. Denimo tako zmogljivega turbodizelskega motorja. V 300 d iz dveh litrov prostornine iztisne 176 kW moči oziroma skoraj 240 ’konjičkov’, zato je vedno suveren. Osem sekund in pol do stotice in 214 km/h največje hitrosti pravijo podatki, praksa pa razkriva, da je to več kot dovolj v vseh razmerah, tudi z osmimi potniki v vozilu. Navora je veliko in vsa pospeševanja so vedno lahkotna, 9-stopenjski menjalnik ima sicer skoraj toliko prestav kot kakšen tovornjak, a se med njimi sprehaja hitro in elegantno, vedno zna tudi izbrati najustreznejšo, ne glede na režim vožnje. Edino poraba ni na strani najmanj žejnih, okoli deset litrov pričakujte.

Konkretna prenova mu je torej dobro dela. Sploh spredaj izgleda še dosti bolj moderno in v tem trenutku je tole najbrž najboljši družinski kombi, ki ga lahko kupite. Razen škripanja enega dela armaturne plošče in tistih previsokih vzglavnikov mu tehnično ne morem zameriti ničesar. Je izjemno udoben, s štirikolesnim pogonom vedno in povsod suveren ter uglajen, je pa cena tista, ki vam bo orosila oko in izsušila denarnico. Ampak tako je, če hočete najboljše, sicer pa so za polovico tega zneska na voljo tudi podobno veliki konkurentje. Ne pozabite, tole sploh ni najdražji V v ponudbi, kje pa, krepko preko sto tisočakov vas lahko stane, če boste zjutraj vzeli preveliko tableto za pogum in se odpravili v salon po nakupih.