Razred T je bil torej pred nedavnim tisti, ki je dobil bolj sodoben videz in so mu hkrati dodali nekaj varnostnih ter ostalih tehnoloških dodatkov. Zunaj v oči najprej udarijo nove luči in sprednja maska, oboje je bolj ostro zašiljeno in izgleda občutno bolj sodobno, precej sprememb je tudi znotraj oziroma okoli voznika. Še preden pokukamo tja, je jasno, da bo za opaznost v največji meri vseeno skrbela prava barvna kombinacija in ne oblika sama. Če se bo siv ali pa črn multivan T6.1 še nekako izgubil v množici ostalega 'plehovja', bo takšen vedno izstopal.

Zunanjost z dvema barvnima tonoma ni poceni, več kot tri tisočake bo treba doplačati za kombinacijo zrcalno srebrne in fontana rdeče, kot so ju poimenovali. Zajeten znesek, ki pa bo sicer dokaj zadržan kombi prelevil v pravega nastopača. Mu pristoji, kar so potrjevale tudi oči številnih mimoidočih. Enako dodatni napisi, paket 'cruise' in zanimiva platišča; vse skupaj zaokroži celoto s precej zajetno testno ceno kljub osnovni opremi 'comfortline'. Skoraj 69 tisočakov stane ta na posnetkih.

Čeprav ob kopici dodatne opreme, ki je tokrat poskrbela za trinajst tisoč evrov cenovnega dodatka, notranjost sploh ni osnovna. V takšnem primeru voznikove oči hitro privabi velik zaslon na sredini armaturne plošče, ta je tudi ena od največjih novosti posodobitve, drugačen je še volanski obroč in še nekaj ostalih elementov. Ampak za začetek osrednji zaslon in digitalni merilniki … Diagonala slednjih meri več kot 10 palcev, oba 'zaslona' pa hvalim zaradi preglednosti, res dobre ločljivosti in intuitivne uporabnosti. Vse deluje hitro in brez zatikanj, čeprav je na testu osrednji zaslon kar nekajkrat ’zmrznil’ in se je zbudil šele kasneje po mirovanju in ponovnem vklopu motorja. Meniji so precej zgledno in enostavno postavljeni, najpomembnejše funkcije, kot sta radio in klimatska naprava, pa imajo ob tem še vedno klasične fizične gumbe, kar je z vidika uporabnosti super.

Nasploh so malo spremenili še odlagališča, prej zaprt zgornji predal pred sovoznikom je bil tokrat odprt in ponudil fino odlagalno poličko, tudi sicer je odlagališč veliko in so zelo uporabna (precej bolj kot na primer v mercedesu V), pa še za telefon so naredili fino polnilno odložišče, čeprav ni najbolj pri roki vozniku. Je mehko, oblečeno v gumo in lepo objame telefon, da je dobro zasidran v njem.

Notranjost torej ne preseneča in je še vedno ena najboljših, materiali so večinoma dobri in nasploh je takšen tudi položaj za volanom. Morda se vse skupaj zdi malo germansko zadržano, je pa po drugi strani zato zelo uporabno in vsa stikala so tam, kjer jih potrebujete. Tudi sprednja sedeža sta za kombi odlična, oba ponujata nastavljiva naslona za roke (oba imata po dva, ja), pravzaprav so v točno takšni kombinaciji super vsi sedeži. Če štiričlanska družina išče veliko potovalnega udobja in prostora, je našla svoje idealno prevozno sredstvo.

Na fotografijah gledate krajšo različico multivana, ki je dolga 4,9 metra. To pomeni, da je ob treh sedežnih vrstah v prtljažniku malo prostora, še vedno pa bistveno več kot v praktično vsakem avtu. Za vsakdanjo prtljago ga je seveda dovolj, za dopust pa ne, zato si ga zase lažje predstavljam brez klopi zadaj, ampak z le štirimi ločenimi sedeži v kabini. V drugi vrsti sta vrtljiva za 180 stopinj, vsak ima po dva naslona za roki, vzdolžno ju je mogoče pomikati … torej je udobja in prostora v tem primeru ogromno, zadaj pa ostane praznina, ki jo lahko zapolnite s kolesi, supi in še čim, ko se odpravite na dopust. No, če je otrok več, je prostora seveda več kot dovolj za udoben prevoz sedmih ljudi.

Multivan še vedno navdušuje tudi z voznimi lastnostmi. Bolj udoben se mi zdi le še mercedes V, ampak ni ogromne razlike, tudi ta se pelje kot malce večji osebni avtomobil. To pomeni, da je dovolj udoben in tih celo na avtocesti, zelo dober je občutek na volanu in vzorna je smerna stabilnost, krmiljenje je lepo ’mesnato’ obteženo ter radodarno s povratnimi informacijami, vozi se torej super. Če je Fordov tourneo custom vozniško še malce bolj oster, multivan to nadoknadi z večjo mero uglajenosti in udobja.

Zaradi vsesplošne prijetnosti bi sam najraje slišal brnenje kakšnega šestvaljnika pod pokrovom, a sta na voljo le dve različici dvolitrskega štirivaljnega motorja TDI. Tokrat smo preizkusili močnejšo, ki zmore 146 kW moči, to je en ’konjiček’ manj od 200. In 450 Nm je navora, kar je veliko, tokrat gre ta k vsem kolesom, pogon je namreč 4motion. Nujno ga večina ne bo potrebovala, je pa vseeno fin, sploh, če morate hitro kje speljati in avto pač brezkompromisno pospeši. Ali pa če boste iskali kakšen bolj odročen kotiček na dopustu in bo do tja vodila neurejena cesta, tudi takrat se bo izkazal. Vsekakor pa predlagam še 7-stopenjski robotiziran menjalnik DSG, ker 'avtomatika' poskrbi za dodatno mero udobja ter lagodja. Deluje hitro in skoraj nič več ne cuka pri speljevanju.

200 ’konjičkov’ moči najbrž ne potrebujete, čeprav vedno pravimo, da od viška glava ne boli. ’150-konjski’ je tudi dober in hkrati 2.500 EUR cenejši pa še malo manj goriva bo porabil. Naša poraba na testu je bila brez posebnega pretiravanja vedno nad devetimi litri za vsakih sto prevoženih kilometrov. Tudi avtocestnih 130 km/h bo prineslo več kot 9-litrsko. Manj bo pravzaprav le, če ne boste veliko na avtocesti, na regionalnih cestah je ob manjših hitrostih lahko porabil tudi osem litrov in manj.

S cenovnega vidika sta na našem trgu le dva kombija, ki si nekako zaslužita naziv premijska. Mercedes-benz V in volkswagen multivan. Pravzaprav ne le s cenovnega vidika, ampak tudi glede količine opreme, ki jo ponujata, udobja, ki ga nudita, in nasploh premijskega občutka, s katerim razvajata potnike. Zato je višja cena pričakovana in nekako utemeljena. Slabih 70 tisočakov seveda še zdaleč ni malo, ampak multivan v tem primeru ogromno ponudi. V takšni kombinaciji pa še res dobro izgleda, smo med testom srečali nekoga z barvno identičnim starim bulijem druge generacije in je tako mahal z znaki odobravanja, da se je skoraj zaletel. Multivan 6.1 je torej super, kar nas niti ne preseneča, saj je bil že pred popravkom zelo prijeten.