Na nekaterih trgih mu pravijo celo combo life, vse skupaj pa je sadež združevanja Opla s francoskim PSA. Pa tudi s Toyoto v tem primeru, tako da je to že četrti od trojčkov, če se malo pošalim. Ampak Oplu je itak manjkal en takšen velik enoprostornik, ker nimajo več ničesar podobnega v ponudbi, in ta nam je všeč.

Zakaj? Ker ima res veliko prostora. Tudi čisto zadaj lahko na klopi udobno sedi odrasel človek. In vsi sedeži gredo lahko ven, če se malo potrudite. Niso lahki, jasno, ker morajo biti težki, da so lahko udobni, se pa zaradi premišljenega sistema dokaj enostavno odstranijo in montirajo nazaj na svoje mesto. In seveda dobite ogromno prostora, če jih odstranite. Lahko jih tudi vzdolžno pomikate, isto drugo vrsto, notranjost je res odlično prilagodljiva in moji otroci so zelo uživali v vožnji s takšno zafiro life.

Kaj pa jaz? Tudi, vse mi je v bistvu zelo všeč, razen menjalnik. Slabšega pa že dolgo ne, je kar težko pomisliti, da so ga pred prihodom na trg dolgo testirali. V drugo prestavo daš in ne veš, da si dal, te je prav strah popustiti sklopko, ker je kar takoj v prestavi. Enako gre nekam čudno v četrto in šesto. Se ne spomnim, da bi bilo pri ostalih trojčkih tako. Ampak ko osvojite menjalnik, ali, še veliko bolj priporočam, si izberete samodejnega in pozabite nanj, no, potem boste pa večinoma uživali v zelo dobrem položaju za volanom, dobrem sedenju in tudi naprej dobro preglednostjo zaradi oglate oblike, nazaj pa malo manj, ker steklene površine niso tako velike, zato se boste morali bolj ali manj zanašati na vzvratno kamero.

Zafira life v bistvu ni velik kombi, oziroma je, če ga primerjate z avtom, ker je samo slabih 5 centimetrov krajši od petih metrov in širok je prek dveh metrov, vseeno pa ni tako velik za to, kar si navadno predstavljamo kot kombi. Zelo pomembno je tudi, da je visok manj kot 1,9 metra, kar je pogosto omejitev v garažnih hišah ali pri cestninah v določenih državah. Občutek med vožnjo tudi ni slab, za svoje mere in 1,8 tone mase se fino pelje tudi malo bolj hitro po avtocesti, na ovinkih pa skoraj najbolje med tako velikimi kombiji.

Motor je kar pravi, močnejšega ne boste rabili, šibkejšega pa nočete. Dvolitrski štirivaljni turbodizel tudi ni zelo glasen in moč 110 kilovatov, kar je 150 ’konjev’, bo dovolj tudi za polno naloženo zafiro life. Ne bo ’letela po zraku’, bo pa dovolj hitra, da se boste varno peljali. Sej ni primerno divjati s takšnim kombijem, če je poln potnikov, pa še life ima v imenu! 12 sekund pospešuje do 100 km/h z mesta na idealni podlagi, če ta nima tako dobrega oprijema, pa lahko na levi strani ob vratih izberete enega od ’terenskih’ programov za speljevanje, ampak do zdaj smo vedno ugotovili, da je to bolj tako-tako, ker z zaviranjem posameznega kolesa pač ne narediš terenca iz vozila, ki ima samo sprednji pogon. Je pa seveda lažje za koga, ki nima toliko občutka v nogi, ko je cesta spolzka.

Cena? 40 jurjev s paketom innovation, kar je, hja, kar precej. Ampak dobite pa fino panoramsko (po sredini vzdolžno deljeno) streho, da bodo otroci gledali oblake. Pa enostaven dvižni projekcijski zaslon, električna bočna drsna vrata, 220-voltno električno vtičnico v drugi vrsti, ogrevanje Webasto … ni malo opreme in potem je tudi ceno lažje pogoltniti. Testni model je bil na ceniku vreden 43 jurjev. Poraba je pa celo s testnih 8,6 litra zelo spodobna; dejansko se da s tem kombijem voziti precej varčno, skoraj tako kot pri povprečnem dizelskem karavanu. Ko sem se z njim odpeljal na družinski dopust na morje, je bila povprečna poraba zgolj 6,5 litra na 100 kilometrov. In na koncu še vprašanje, zakaj ravno opel med vsemi štirimi? Morda zaradi drugačne maske, nostalgije, navezanosti na znamko? V nobenem primeru od štirih kombi ni slab. V bistvu je zelo dober.