Suzuki je izbrano peščico novinarjev povabil v bližino Frankfurta, kjer je ogromen testni center Rodgau-Dudenhofen. Zraven je seveda pripeljal še svojo vojsko inženirjev z bloki in pisali ter nas posadil za volan prototipnih suzukijev e vitara.
Ko smo opravili z vožnjami, so nas seveda inženirji takoj obstopili in začeli spraševati o občutkih, o možnostih za izboljšave, torej o vsem, česar morda sami še niso opazili med razvojem in lastnimi testiranji, da bi bil njihov najnovejši in sploh prvi serijski električni avto karseda dober. Če povzamem zelo na kratko: je dober.

Testni center, v katerem smo morali telefon pospraviti v posebno vrečko, ker je tam toliko skrivnosti tudi od ostalih avtomobilskih znamk, obsega kar 280 hektarjev površine: od tega je 20000 kvadratnih metrov namenjenih testnemu centru za pogone, 60 kilometrov pa je testnih prog z 20 različnimi profili, v glavnem, pravo igrišče za takšne otroke, kot sem jaz.

Japonci so nas povabili, da sploh prvič zapeljemo avte in dobimo občutke o tem, kakšen je prvi električni suzuki. Točno ti še niso bili homologirani za Evropo, zato smo jih tudi vozili na posebnem poligonu, serijski pa se začnejo vsak čas proizvajati v Indiji za ves svet. Suzuki ima sicer globalno zelo smele načrte, saj namerava v letu 2030 prodati že 4,2 milijona vozil (lani je blizu 3 milijone), medtem ko so njihovi najpomembnejši trgi še naprej Indija, Japonska in seveda Evropa, ki velikokrat služi tudi kot preizkus za ostale trge, saj je ravno naš najzahtevnejši, ki prvi uvede nove regulative in zaradi katerih smo potem vozniki vedno prvi na svetu jezni. V Evropi se sicer še vedno najbolje prodaja mali swift, ki je bil nedolgo nazaj predstavljen v novi generaciji.

Ime vitara so pri Suzukiju ohranili, ker so želeli na ta način povedati, da še vedno mislijo na svoje stare kupce, ki tako točno vedo, kako velik avto je in kam spada, obenem je pa elektrika seveda nekaj popolnoma novega za njih. To je še vedno mali križanec, 4,27 metra je dolg, poganja ga izključno elektrika, pogon je pa lahko sprednji ali štirikolesni, kot se za suzukije tudi spodobi. Štirikolesni pogon bo možen, ker zadaj namestijo še en električni motor, v tem primeru z 49 kilovati moči, sistemska moč pa je 135 kilovatov, kar je po domače 184 ’konjev’. V tem primeru bo z mesta do 100 na uro skočil v 7,4 sekunde, s samo sprednjim motorjem pa v devetih. Ker sem imel možnost preizkusiti oba enega za drugim, lahko potrdim, da se štirikolesno gnani bistveno bolje pelje med hitrejšo vožnjo, ker ni toliko težji, obenem pa dve motorja skrbita za neprimerljivo boljšo trakcijo. In všeč mi je bilo, da je podvozje pri obeh nastavljeno dovolj udobno, čeprav je lega na cesti kljub hitrim menjavam smeri zanesljiva. Sploh če upoštevam še 18-centimetrsko oddaljenost od tal.

Dve bateriji bosta na voljo, 49 ali 61 kilovatnih ur za večji doseg, uporabljajo pa katode iz železovega fosfata za boljšo vzdržljivost in nenazadnje nižjo ceno. Zanimiv podatek, ki sem ga slišal, je, da naj bi pozimi doseg padel samo za 9 odstotkov, kar se mi zdi zelo dobro, v praksi se doslej še noben električni avto ni tako dobro odrezal, zato bo to zanimiv preizkus, ko bo hladno. Na enosmernem toku se bo polnil s 150 kilovati, na izmeničnem z 11, da se bo lepo peljal, pa skrbi večvodilna prema zadaj. Seveda so pri razvoju nove platforme in komponent sodelovali z veliko Toyoto, torej bo ta tehnika uporabljena tudi za njihov bodoči mali električni urban cruiser, Suzukijeva platforma pa se imenuje heartect-e.

Ampak Suzuki je želel svojo posebnost poudariti predvsem z obliko, glavni oblikovalec je povedal, da mora biti čimbolj enostavna in hkrati prepoznavna, tako da so določene elemente poudarili z grafiko in tridimenzionalnimi lučmi, vse ostalo pa naj bi bilo prepoznavno vitara. Razen notri, kjer pa je okolje čisto novo, moderno, sploh zaslon z enim ohišjem in lebdeča konzola dobro izgledata.
Zaenkrat je plan, da bo pri nas novembra in bo nekaj povsem novega za Suzukijeve trgovce, zato je bila za zaključek morda najbolj zanimiva izjava na tem dogodku, da želijo še vedno izdelovati produkte, ki jih ljudje potrebujejo. Bomo videli, koliko jih v resnici potrebuje električno vitaro, dejstvo pa je, da tako majhnih električnih avtov s štirikolesnim pogonom in dejansko uporabnostjo na slabših podlagah še ni, zato bo gotovo zanimiv vsaj za delček voznikov, ki so prej izbirali bolj klasična vozila.
Vozili smo prototip e vitare
Beri dalje