Ja, v dobrih starih časih smo tudi v Evropi znali narediti poceni in lastnikovi denarnici zelo prijazne avtomobile, ki so ugajali predvsem nezahtevnim kupcem in vsem tistim, ki za avtomobil niso bili pripravljeni jemati hipoteke, niti niso želeli imeti z avtomobilom visokih obratovalnih stroškov. Ti časi so v Evropi žal že zdavnaj minili, več sreče v tem pogledu imajo kupci avtomobilov v ostalih predelih sveta, recimo v Indiji, kjer so pri znamki Maruti Suzuki pred kratkim predstavili dejansko lahko (masa avtomobila: 750 kg (približno)) gospodarsko vozilo iz kategorije H1, ki je zasnovano na serijskem modelu (alto (K10)), ki smo ga nekoč poznali tudi kupci v Evropi, najprej v originalu (suzuki) nato pa še v licenčni različici (Maruti).

Novi alto tour H1 bi lahko opisali kot šolski primer pravega okoljevarstva, ker gre v tem primeru za dejansko majhen (dolžina: 3530 mm, širina: 1490 mm, višina: 1520 mm, medosna razdalja: 2380 mm) avtomobil stare šole, ki je posledično tudi izredno okreten (rajdni krog: 4,5 metra) in do neke mere (osnovna prostornina prtljažnika: 214 litrov) tudi zelo praktičen (glede na velikost avtomobila), ker se v njem še vedno lahko pelje 5 ne ravno 'ameriško opulentnih' potnikov. Poleg tega proizvajalcu za izdelavo takšnega avtomobila ni potrebno porabiti veliko razpoložljivih resursov (za razliko od proizvodnje aktualnih ameriških in evropskih 4-kolesnih 'zavaljenih krav', ki imajo v nekaterih primerih skrajno družbeno neodgovornih proizvajalcev že skoraj 3 tone neto mase), kupci takšnega avtomobila pa sigurno cenijo tudi njegovo neotovorjenost z razno modno 'invalidsko opremo', ker jim je očitno za razliko od številnih Evropejcev in Američanov jasno, da se tisto kar v avtomobil ni vgrajeno, ne more pokvariti, niti ne zahteva vzdrževanja. Zato ima Volkswagnov golf II v nekaterih predelih našega planeta že zdavnaj kultni status, ker je takšen avtomobil lahko dejansko neuničljiv.

Ker gre v primeru takšnega suzukija za avtomobil z maso v območju legendarne Renaultove 'katrce' proizvajalcu za uspešno samodejno premikanje takšnega vozila seveda ni potrebno vgraditi pogonskega skopa s 500 'konji'. Namesto tega ga premika 1,0-litrski bencinski 'low-tech' motor, ki lahko brez 'prisile' mobilizira atmosferskih 49 kW (67 KM) pogonske moči pri 5500 vrtljajih v minuti ter 89 Nm motornega navora pri 3500 vrt./min. Obstaja pa tudi CNG različica tega modela z 42 kW (57 KM) pogonske moči ter 82 Nm motornega navora, ki bo še bolj prijazna do lastnikove denarnice, ker govorimo o avtomobilu, ki se na vsakih 100 prevoženih kilometrov zadovolji s samo 2,9 litra plinskega goriva, in to brez kakšnih 'Wunderwaffe' tehnologij, ki lahko močno privzdignejo končno prodajno ceno vozila. Podobno zadovoljni bodo tudi lastniki bencinsko gnane verzije, ki v podobnih okoliščinah porabi približno 4 litre bencinskega goriva. Ker gre v primeru tega vozila za gospodarsko orientirano različico, ki mora lastniku v prvi vrsti zagotavljati dotok denarja, tudi na račun majhnih vzdrževalnih stroškov, je alto tour H1 občutno slabše opremljen od običajne serijske verzije modela alto, ponuja pa tudi manj prefinjen izgled, ker je to vozilo za delo, ne pa za nastopaštvo po mestnih ulicah, ki smo mu pri gospodarskih vozilih že priča v Evropi in ZDA.

Najlepša pri tem vozilu pa je njegova prodajna cena, ker boste v Indiji za bencinsko gnano različico tega vozila odšteli že prav neverjetnih (za nas Evropejce, ki nas avtomobilska industrija 'lupi' kot banane) 5.800 ameriških dolarjev (približno), medtem ko je CNG različica nekoliko dražja, ker bo kupec zanjo odštel približno 6.900 ameriških dolarjev.