Za zmešnjavo, ki jo omenjam v podnaslovu tega teksta, pa je krivo čudno poimenovanje tega prikupnega prototipa, ker Nemci ob tem omenjajo model prinz 4L, čeprav opazovalec v tem vozilu vidi kvečjemu nekoliko večjega prinza 1000 C, odnosno njegovo legendarno 'razgrajaško različico' z oznako TT/TTS (posledica vajeniške uporabe dirkaške 'ikonografije' v obliki izbuljenih zunanjih karoserijskih blatnikov in treh usmernikov zraka …). To je podobno kot da bi nekdo vzel karoserijo prvotnega Volkswagnovega pola in jo opremil z zunanjimi svetlobnimi telesi prvega golfa … Je to potem še polo ali je to že golf?

Za osnovo njihovega projekta, ki so dokončali v približno šestih mesecih, so Audijevi vajenci uporabili 'žrtveno jagnje' v obliki serijskega modela prinz 4L iz leta 1961, ki so ga opremili z zunanjimi svetlobnimi telesi modela prinz 1000 C (1963-1972) in ob tem vanj vgradili električni pogonski sklop audija e-tron (2020) s 176 kW (239 KM) pogonske moči. Ker so ob tem izvedli dramatičen dvig (iz 22 kW na 176 kW) pogonske moči, so morali pri kompaktnem (dolžina: 344 cm) princu zamenjati tudi celotno podvozje, prispeval ga je aktualni audi A1. Majhne, dejansko urbane karoserijske mere tega prototipa so krive tudi za vgradnjo relativno majhnega paketa akumulatorjev (kapaciteta: 17,3 kWh), ki ga je za to priložnost prispeval hibridni audi Q7 TFSI e quattro.

Bolj skrivnostne ostajajo zmogljivosti tega prototipa, ki s prepoznavno obliko dokazuje, da imajo tudi električni avtomobili lahko veliko karakterja, ker Nemci ob predstavitvi njihove 'Elektromod-Umbau' različice legendarnega NSU-ja niso razkrili informacij, ki so povezane s tem. Zmogljivosti takšnega avtomobila so po vsej verjetnosti več kot odlične, ker gre za dokaj lahek in majhen avtomobil z absurdno veliko zalogo pogonske moči, bolj skromen pa bo akcijski doseg, predvsem zaradi majhnega paketa vgrajenih akumulatorjev. Ob tem se človek vpraša, če se v koncernu Volkswagen morda pripravljajo tudi na oživitev znamke NSU …