Veliko je govora predvsem o elektriki, malenkost manj o vodiku, vse ostalo je pa kar potisnjeno na stran, zato o nekih novih prebojih na področju dizelskih tovornjakov niti ne moremo govoriti, čeprav bi jih z veseljem pokazali.

OK, ena od redkih tovrstnih novosti je le bila, in sicer Mercedes-Benzov actros L, nekje do 3 odstotke manj goriva naj bi porabil zaradi izboljšane aerodinamike. Tu smo danes in zdaj se čisto vsi proizvajalci hvalijo, da so vse naredili, da imajo vozila, ampak da so vlade krive, če ne bo prišlo do preboja v elektrifikacijo, ker ne zgradijo polnilne infrastrukture. Tudi to je res, še zdaleč pa ni to vsa resnica. Ker če ti proizvajalec obljublja, da boš prevozil 500 kilometrov, potem jih boš pa v resnici 250, to pač ni rešitev. In to je dejstvo, tako da se mora vse še premakniti v pravo smer.

Mogoče zato lahko začnemo z zanimivo alternativo, ki se je v kar velikem številu pojavila na salonu. Pogon na vodik, ampak ne z gorivnimi celicami, pač pa predelajo klasične motorje in jim navadno zadaj za kabino vgradijo komore za vodik pod velikim pritiskom. To se sliši kot zelo dobra rešitev za prehod, čeprav takšna nadgradnja stane kar okoli 600 tisoč evrov! In tukaj so potem res problem še polnilnice, ker nimaš kje polniti vodika. V Sloveniji kljub obljubam redno ne deluje niti ena!

Problem nadgradnje je, da komore vseeno vzamejo kar nekaj prostora, zato je potrebno ali skrajšati kabino ali pa prikolico, oboje je nekaj, česar nihče ne želi, ampak je kompromis, če želimo zmanjšati izpuste, čeprav sem izvedel tudi, da v prihodnosti za vozila brez emisij ne bo več tako strogih omejitev pri dolžini, kar pomeni, da bo tudi ta ’težava’ odpravljena.

Veliki proizvajalci seveda ponujajo zaenkrat še prototipne stroje z gorivnimi celicami, kjer je vodik shranjen pod večjim pritiskom, ampak je izraba precej bolj učinkovita in se dejansko pelje potem kot na elektriko, v tišini in brez veliko gibljiv delov in vzdrževanja. Je pa to še precej dražja tehnologija, ki seveda obeta zelo veliko. Bistveno več kot v avtih, ker je v tovornih vseeno več prostora za shranjevanje.

Drugo so ogromne baterije. Tehtajo po nekaj ton. Mercedes-Benzov eActros 600 je recimo eden najbolj naprednih, sem ga tudi že peljal in je bila krasna izkušnja. Ogromno navora, zvezna vožnja, tiho in umirjeno požira kilometre, tudi poraba je nekje dobrih 120 kWh na 100 kilometrov, kar tudi v praksi pomeni doseg do 500 kilometrov s 621-kvurno baterijo, če ni preveč klancev. To bi celo šlo, če bi bile polnilnice res dovolj zmogljive in pogosto na poti.

Dve tretjini emisij oddajo v Evropi tovornjaki za dolge transporte, zato je tukaj največ možnosti za zmanjšanje izpustov, h katerim se je Evropa tudi zavezala, da spremeni svet. No, Mercedes-Benz se je lotil zelo zanimivega prikaza uporabnosti te tehnologije, ko je z dvema priklopnikoma, ki sta bila polno naložena, prevozil kar 15 tisoč kilometrov po vsej Evropi. To je tudi najbolj testiran tovornjak v njihovi zgodovini, preizkusili so ga pri temperaturah od -25 do +44 stopinj Celzija in baterija naj ne bi imela nobenih težav. Pravijo, da bo preživela več kot 1,2 milijona prevoženih kilometrov v 10 letih. Nekateri pravijo, da je oblika čisto preveč zaobljena, ampak na ta način so dosegli za kar 9 odstotkov manjši zračni upor v primerjavi z oglato, kar je ogromno. In 2 tisoč naročil za ta tovornjak, ki je ravno včeraj postal tudi Evropski tovornjak leta, je že potrjenih, torej ga boste tudi vi kje videli na cesti, ne samo pri Volanu.

Skupina Daimler se sicer pohvali s kar nekaj vozili na elektriko, že leta 2017 je bil na cestah prvi fuso e-Canter, potem pred tremi leti eActrosa 300 in 400, na salonu pa predstavljajo še čisto novi avtobus eCitaro K, ki je 4 metre krajši od klasičnega in tako primeren za ozke mestne ulice in klance z veliko ovinki, ker se obrne na samo 17,28 metra, vseeno pa sprejme 84 potnikov. Ravno avtobusi so baje naslednja velika uspešnica, ker napovedujejo, da bo rast do leta 2030 v Evropi in Južni Ameriki kar 10-odstotna, električni pa bodo tu igrali še kako pomembno vlogo, ker bodo mesta gotovo vlagala v svoj razvoj. Če se vrnemo še k eCanterju, grški mesti Atene in Solun ga bosta uporabljali za odvoz smeti, da bo manj ropotalo.

Je pa Mercedes-Benz zelo aktiven še na področju razvoja inteligence, ki upravlja vozila, sisteme, vozne parke in podobno, zato se je povezal z Volvom, da bo čimprej na cestah tudi prava avtonomna vožnja, kar bo gotovo pripomoglo k varnosti, porabi in mogoče kakšnemu zastoju manj.

Volvo na IAA sicer predstavlja novi FH aero, aerodinamični tovornjak za prevoze na dolge razdalje. Seveda ne manjkata niti električna tovornjaka volvo FH in FM pa še novo tehnologijo e-axle predstavljajo, ki bo pomenila daljši doseg pri baterijskih in vodikovih tovornjakih.

Ford je zanimiva znamka, ker sami kar veliko stavijo na priključne hibride poleg elektrike. Zdaj so že skoraj vsi transiti na voljo na elektriko, recimo veliki e-transit z 89 kWh baterijo pa mali courier, ki se začne proizvajati konec leta, custom je itak najbolje prodajan evropski dostavnik in ima tudi kot električni nosilnost eno tono, zanimiva pa bosta connect in predvsem ranger, ki imata klasičen motor, zraven pa še električnega in baterijo lahko polnite doma. Posebna različica stormtrack na salonu izgleda še bolje in ima super uporabno rešitev, propower onboard, tako da lahko na terenu uporabljate električne stroje. Naslednje leto pripelje in takrat boste ob doplačilu lahko v kesonu priklopili dve napravi, ki potrebujeta do 3,45 kW moči za delovanje, skupno torej 6,9 kW, če ne boste doplačali, pa bo izhodna moč 2,3 kW. Ranger s takšnim pogonom je tudi prvi priključnohibridni poltovornjak v Evropi, samo na elektriko pa lahko prevozi okoli 45 kilometrov.

Toyota je prvič na salonu IAA s svojim gospodarskim programom, ki so mu namenili kar 700 m2 veliko razstavišče. Pokazali so vse dostavnike od proace, proace city, proace max in tudi novi hilux s hibridnim 48-voltnim pogonom. Vsi imajo baterijski električni pogon ali klasičen dizelski motor, seveda pa predstavljajo tudi svoje rešitve za mobilnost na vodik. Še posebej jezanimiv prototip hiluxa z drugo generacijo Toyotine gorivne celice. Dejansko je to električni avtomobil, le da elektriko ustvarja gorivna celica, s takšnim pa so po svetu prevozili že veliko testnih kilometrov, zato vedo, da lahko s tremi polnimi rezervoarji vodika prevozi slabih 600 kilometrov. Sicer še ni napovedana serijska proizvodnja, ampak kar nekako mislimo, da enkrat mora priti, in takrat bo res prvi in edini.

Pri Renaultu tudi razmišljajo o vodiku, zato so predstavili prototip novega masterja, v bistvu hibrid, ki ima gorivno celico in manjšo baterijo. Ampak je koncept estafette pritegnil več pogledov. Gre za koncept električnega dostavnika z zelo praktičnimi rešitvami in zelo uporabnimi zunanjimi merami, do 1,9 metra visok človek lahko normalno hodi po celotni dolžini, tako v kabini kot kesonu, seveda pa ima prostora toliko kot srednje velik traffic. Če je tudi ta prevelik, si pa lahko omislite mali bento, ki se bo lahko peljal s hitrostjo 45 ali 80 na uro.

Teslin težko pričakovani električni tovornjak je prečkal Atlantik in na IAA ga uradno predstavljajo Evropi. Predstavlja konkreten korak v smeri širitve Teslinih komercialnih vozil pri nas, prav tako pa Američani prikazujejo še polnilno tehnologijo Semi charger. Takšne polnilnice so nujno zlo, če želimo električne tovornjake. Baterija pospravi kar 900 kWh električne energije, polni se lahko z močjo 1 megavat, prevozi pa do, baje, 800 kilometrov.

Scania predstavlja pet rešitev, kako lahko zmanjšamo odtis CO2. No, v bistvu tri: biodizel, bioplin in elektrifikacija. Še posebej je zanimiv zeleni tovornjak leta, ki deluje na rastlinsko olje, obdelano z vodikom. Električni pospravi kar 728 kWh v baterije, motor ponudi 400 kW moči, se pravi 543 'konjičkov', s polno baterijo pa lahko 40 ton prevleče do 532 kilometrov daleč.

Tudi južnokorejska Kia se je predstavila v novi luči, saj so pokazali svojo čisto novo platformo za električna gospodarska vozila, ki jih imenujejo PV. Model PV5 passenger je lahko 5- ali 6-sedežnik, električni doseg je 400 kilometrov, obstajata pa tudi različici s povišano streho in še večji dostavni PV7. Kar futuristično izgledajo, bodo zanimivi na cesti.

Skupina Stellantis je imela kar boren razstavni prostor glede na vse znamke, ki jih združuje pod svojo streho, na salonu pa so veliko stavili predvsem na vodik, zato predstavljajo nov pogonski sklop za svoje ë-jumper, e-ducato, movano electric in e-boxer, s katerim bo mogoče prevoziti do 500 kilometrov z enim polnjenjem, ki bo trajalo 5 minut. Posodobili so še dizelske motorje multijet 4.0 in samodejne menjalnike, s katerimi je mogoče zmanjšati izpust CO2 za še dodatnih 10 odstotkov. K sreči se nekaj dela tudi na tem!

Volkswagen je Hannover izkoristil za veliko premiero svoje sedme generacije dostavnika transporter, ki bo na voljo kot čistokrvni dostavnik, kombi, ali pa z dvojno kabino. Ponuja kup novosti, tudi številne predelave same notranjosti v sodelovanju s podjetjem Sortimo, da bo vaš transporter karseda uporaben. Nov je še vstopni električni ID. buzz z najmanjšo baterijo, ki ima 59 kWh, pametne storitve na zahtevo, tudi umetno inteligenco, itak, nova je prostočasna california, ki smo jo že videli, pa konkretno prenovljen crafter z novo kabino in caravelle. Caddy je zdaj tudi priključni hibrid, ampak najbolj zanimiva tema je bila na salonu tista o sodelovanju s Fordom, ki jim je dal eno fino pod pasom in na svoje reklame za transit custom napisal Der Transporter. Saj kombija sta res razvita skupaj, ampak očitno se nekaj kuha med njimi.

MAN predstavlja vozila na elektriko, vodik ali dizel, prvi na svetu lahko vidimo električni 12-tonski tovornjak eTGL, ki zapolnjuje ponudbo električnih tovornjakov. Prevozi do 235 kilometrov, prevaža pa lahko tovor, težek do 6600 kilogramov. Nov dizelski motor D30 porabi do 4 odstotke manj goriva, kar je pri tovornjakih veliko! Z vodikovim tovornjakom gTGX pa bo MAN prvi evropski proizvajalec, ki bo imel takšen tovornjak v ponudbi, in to že prihodnje leto.

Logično je, da so tukaj tudi Kitajci, cel kup jih je in jih niti približno še ne poznamo, očitno pa se bo to zelo kmalu spremenilo, ker so cene zanimive, sploh za električne modele. Je pa vsaj nam malo bolj znan Maxus, ki je že prisoten v Sloveniji in predstavlja prvi električni poltovornjak s štirikolesnim pogonom v Evropi, eTerron 9. Za dostavne službe bolj pomemben pa je električni eDeliver 5, ki ima lahko dve dolžini, do 7,7 m3 tovora lahko spraviš notri, elektromotor pa ponudi 120 kW moči. Do 335 kilometrov lahko prevozi z baterijo, ki pospravi 64 kWh elektrike, ponujajo pa 8-letno garancijo na baterijo, oziroma 200 tisoč prevoženih kilometrov.

Še en zanimiv in v bistvu šokanten podatek za zaključek. Trenutno imamo v Evropi samo 600 zmogljivih polnilnih mest za električne tovornjake, do leta 2030 pa bi jih rabili kar 35 tisoč, to je 4000 vsak mesec. No, verjetno je jasno, da je to utopija in da se električni kombiji in tovornjaki niti približno ne bodo prodajali tako dobro, kot si želijo proizvajalci ali kot pritiska Evropa. Ampak problem je, da Evropa to rešuje s tem, da bodo plačevali proizvajalci dodatne kazni zaradi izpustov CO2, sama pa v resnici ne dela kaj dosti. Kot je včasih cesar lepo pobiral davke, včasih zgradil kakšno železnico, večino pa bolj namenil svojim gradovom.