Iz Nemčije in Velike Britanije prihajajo nova opozorila glede neumne mode v obliki čedalje večjih in čedalje več vgrajenih zaslonov na dotik na območju armaturnih plošč v nekaterih modernih avtomobilih.
Paradoksalno v današnjem avtomobilizmu je, da nam aktualni avtomobilski marketing ponuja čedalje več slaboumnih idej, predvsem zaradi tega, ker so oglaševalci že zdavnaj izgubili kompas in večino moralnih kodeksov, posledično nam lahko prodajajo pravljice o 'športnih' avtomobilih, ki s pravilnim pojmovanjem pojma (ob povezavi z avtomobili) kot je šport nimajo prav nobene zveze (o tem ali je avtomobil športen ne odloča samo zaloga konjskih moči, temveč tudi oblika karoserije, njegova masa, število bočnih vrat in pa število vgrajenih sedežev), poleg tega nam ponujajo razne 'eko' avtomobile v obliki čedalje večjih in čedalje bolj zavaljenih '4-kolesnih krav', ki z ekologijo nimajo nič skupnega (pravi 'eko' avtomobil ima majhne ali kompaktne dimenzije karoserije, ga ne razganja od pogonske moči, poleg tega je lahek in slabo opremljen s komfortno kramo), na koncu pa poslušamo še pravljice o neverjetno varnih sodobnih avtomobilih, sploh tistih s kopico vgrajene 'invalidske opreme' (razni asistenčni sistemi ob navezi s kamerami, radarji in senzorji). Ob tem se človek seveda vpraša, zakaj na naših cestah še vedno umirajo ljudje v prometnih nesrečah, če so avtomobili tako neverjetno varni?
Razlogov za to je več, najpomembnejši je tisti, ki pravi, da je dejansko varen avtomobil samo mit marketinške industrije, poudarjanje neverjetne varnosti pri avtomobilu pa pri uporabnikih avtomobilov povzroči nastanek mita o njihovi neranljivosti v cestnem prometu, zato ob vožnji z avtomobili postanejo bolj agresivni in nepremišljeni, ker se ob tem zanašajo na marketinške pravljice glede tega, da se bo avtomobil v določenih nevarnih situacijah samodejno odzval in poskrbel za srečne izide takšnih dogodkov. Lep primer tega je tudi izredno medijsko opevan sistem ESP, ki voznike stimulira k bolj agresivni vožnji skozi ovinke, ker gre avtomobil z njim baje kot po tirih. Ste se kdaj vprašali kaj se bo zgodilo v ovinku, če pride do odpovedi tega sistema v trenutkih, ko vi veselo preizkušate meje fizikalnih zakonov? Zato v moji lastni 'testni floti' (3,8-metrski 18-letni predstavnik evropskega B segmenta in 4-metrska 43-letna kupe predstavnica evropskega D segmenta) nimam avtomobila, ki je opremljen s sistemom ESP, niti nimam avtomobila, ki je opremljen s sistemom ABS, ker teh medijsko opevanih sistemom ob vožnji ne potrebujem. Zaradi tega se na cesti ne počutim 'neranljivega' in temu prilagodim tudi moj stil vožnje. Če k temu prištejete še dejstvo, ki pravi, da človeško telo ni narejeno za takšne pojemke hitrosti, ki nastopijo ob prometnih nesrečah (sploh v primerih čelnih trčenj), potem vam tudi vgrajenih '30' zračnih blazin ne more rešiti življenja, ker ljudje pozabljajo, da se z avtomobilom ne zaletite enkrat, temveč trikrat (avtomobil najprej trči v oviro, potem vaše telo trči v sestavne dele potniške kabine, na koncu pa vaši notranji organi trčijo ob 'zunanje stene' vašega telesa. Končni rezultat so potrgani notranji organi in na zunaj lepa trupla.
Ljudje pa pozabljajo tudi to, da dobivajo avtomobili 5 Euro NCAP zvezdic samo za trčenja pri hitrosti 64 km/h. Kdaj ste se nazadnje vozili po cesti, kjer ste vi in nasproti vozeči vozniki potovali s hitrostjo 32 km/h? Ko boste pri tej hitrosti trčili z nasproti vozečim avtomobilom, se bosta hitrosti obeh vozil pri trku sešteli na 64 km/h. Vi se pa večinoma vozite po cestah z omejitvijo 60 km/h, se pravi, da se ob trčenju z drugim vozil pri sešteti hitrosti 120 km/h sprosti veliko več energije, ki bo po vsej verjetnosti pogubna za vas in ljudi v drugem vozilu. Koliko medijsko opevanih Euro NCAP zvezdic vam ostane po takšnem trčenju? Prav nobena … S tem ko avtomobilski marketing poveličuje neverjetno varnost sodobnih avtomobilov se povečuje tudi možnost prometnih nesreč, ker se ljudje v prometu začnejo vesti neodgovorno in nepremišljeno. Višek te medijske propagande pa predstavljajo ‘neverjetno varni’ sodobni avtomobili z nepregledno množico vgrajenih stikal in gumbov ter vozila s čedalje več in čedalje večjimi zasloni, ker s tem povečujejo nepozornost voznikov glede dogajanja na cesti. Zakaj so se proizvajalci avtomobilov v tem primeru odzvali dvolično? Predvsem zaradi pohlepa, ker je pač pomembnejši od varnosti potnikov. Za izdelavo fizičnih gumbov in stikal za vklop določenih funkcij potrebujete več orodij, kar pa seveda ni poceni. Zato v vozila raje vgradijo zaslon na dotik, ki je cenejši, pa še dražje vam lahko vse skupaj prodajo, ker to pač ‘in’ (v resnici je ‘out’). Proizvajalci avtomobilov bi ob tem morali posnemati ‘high-end’ filozofijo proizvajalcev najboljših avdio naprav, kjer že dolgo prevladuje filozofija manj je več (manj vgrajenih stikal in gumbov na čelni plošči). Ja kdo bo pa potem kupil tako pusto komponento ali pa avtomobil brez ‘bling-bling ledic’, ‘ekvilajzerjev’, vsaj ‘200’ stikal in ostale ‘mouse-kino’ (nemški izraz za današnje, z ‘neštetimi’ prikazovalniki dobro otovorjene armaturne plošče) krame?
Varen avtomobil ima vgrajene fizične gumbe za vklop določenih funkcij in samo resnično pomembne inštrumente, odnosno merilnike. Lep primer tega je moja 43-letna 4-kolesna lepotica, kjer je ob vožnji pred menoj lepo zbranih 8 kontrolnih merilnikov (premore pa tudi dodatni deveti merilnik v obliki digitalne ure s štoparico (po želji …), leta 1980 je bila digitalna ura z rdeče obarvanimi številkami zadnji krik tedanje ‘vesoljske’ tehnike …). S to ugotovitvijo se najbrž strinjajo tudi strokovnjaki britanske organizacije TRL, kjer so pred časom izvedli nazorno raziskavo glede tega, kako zelo so ob vožnji s sodobnim avtomobilom nevarni čedalje večji in čedalje bolj pogosti zasloni na dotik. Ob tem so ugotovili občutno podaljšanje (+ 57 % ob primerjavi z voznikom v normalnem avtu …) reakcijskega časa pri uporabnikih, ki so na testih sedeli v avtomobilu z bogato ‘mouse-kino’ opremo. Podobno slab (+ 46 %) je tudi reakcijski čas ljudi, ki imajo med vožnjo avtomobila ‘zraščeno’ uho in pametni telefon, bistveno bolj zdravo živijo ljudje, ki pred vožnjo pokadijo en ‘joint’, ker se njihov reakcijski čas podaljša samo za 21 odstotkov. Ob tem so omenili tudi nedavni nemški primer voznika avtomobila znamke Tesla, ki ga je na eni izmed nemških cest ujel dež. Preden mu je na centralno nameščeni ‘televiziji’ uspelo najti ‘kanal’ za vklop brisalcev, je zletel s ceste in ob tem pobliže spoznal ne samo eno, temveč več dreves. Nemško sodišče v mestu Karlsruhe je v tem primeru odločilo, da je za nesrečo kriv voznik, ker bi ob vožnji z avtomobilom moral posvetiti njegovo pozornost razmeram na cesti, seveda pa je zaradi pravljice o superiornosti vozil znamke Tesla raje buljil in ‘drajsal’ po ekranu, ker je to pač ‘in’.
